V Ljubljani so pri poginuli sivi vrani potrdili virus Zahodnega Nila, ki ga prenašajo komarji.
Nacionalni veterinarski inštitut je pri dveh poginulih sivih vranah, najdenih v občinah Ljubljana in Grosuplje, potrdil virus Zahodnega Nila.
V Sloveniji je bila bolezen pri pticah nazadnje potrjena leta 2024, pri ljudeh pa je letos še niso potrdili, so danes sporočili iz Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.
Najbolj dovzetne so vrane
Rezervoar virusa Zahodnega Nila so ptice, prenašalci pa komarji. Za okužbo je zelo dovzetnih več vrst ptic, tako da lahko pride tudi do masovnih epizootij oziroma nenadnega in hitrega širjenja nalezljive bolezni s pogini. Med najdovzetnejšimi so ptice iz reda pevk, med njimi so najbolj dovzetne vrane. Zbolijo lahko tudi konji.
Virus Zahodnega Nila izvira iz Afrike. Prvič je bil ugotovljen leta 1937 v okrožju West Nile v Ugandi. Razširjen je v Evropi, Aziji, Afriki, Avstraliji in Ameriki. V Evropi se je prvič pojavil v Franciji v začetku 60. let prejšnjega stoletja.
Po Evropi letos že več kot 1000 primerov okužb
Po Evropi so letos zabeležili že več kot 1000 primerov lokalnih okužb s tem virusom, so prejšnji teden sporočili iz Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni. Število okužb se je močno povečalo v zadnjih tednih. Bolezen je bila letos potrjena na Hrvaškem, v Severni Makedoniji, na Nizozemskem, v Italiji, Španiji, Belgiji, Nemčiji, Avstriji, Grčiji, Švici in Franciji.
Večina okuženih nima znakov bolezni
Bolezen je zoonoza, torej se z živali prenaša na človeka. Večinoma se to zgodi s pikom okuženega komarja. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje večina okuženih ne kaže znakov bolezni ali pa ima znake, podobne gripi, kot so vročina, glavobol, bolečine v mišicah in utrujenost.
V nekaterih primerih ima bolezen lahko hud potek, vključno s prizadetostjo osrednjega živčnega sistema. Večina primerov okužb se pojavlja od sredine julija do konca septembra.
