Ali bo občina pristopila k gradnji javnih sanitarij v parku Tivoli ali naj otroci, starši in sprehajalci stojijo v vrsti, saj so za vse na voljo le štiri stranišča v bližnjem lokalu?
Mestna občina Ljubljana je zavrnila pobudo občana, ki je predlagal ureditev dodatnih javnih sanitarij v parku Tivoli, bodisi v obliki stalnih objektov bodisi mobilnih kemičnih stranišč oziroma 'dixijev'.
Kot pojasnjujejo na občini, novih javnih sanitarij na tem območju trenutno ne načrtujejo, saj so obiskovalcem na voljo sanitarije v gostinskem lokalu Čolnarna.
»Ureditve javnih sanitarij na območju parka Tivoli trenutno ne načrtujemo. Dodatno pojasnjujemo, da je uporaba sanitarij omogočena tudi v gostinskem lokalu Čolnarna, saj je bil v okviru razpisnih pogojev za izbor najemnika določen pogoj, da morajo biti sanitarije ustrezno vzdrževane ter dostopne vsem obiskovalcem parka in ne zgolj gostom lokala.«
Čolnarna ostaja edina stalna točka sanitarij v tem delu parka
Po prenovi Čolnarne so sanitarije v lokalu ponovno dostopne širši javnosti. To je bil tudi eden izmed pogojev, določenih v razpisu za najemnika lokala.
Po navedbah upravljavcev lokala so sanitarije v celoti prenovljene. Nova najemnika sta Rok Perko in Miha Vodopivec, ki sta prevzela lokal.
Rok Perko, lastnik podjetja GMR, je že znan po uspehu Mini Cafe Golfa na drugi strani parka. Vseeno pa priznava, da je prenova Čolnarne predstavljala velik izziv.
»Prenova je bila dolga in težka, prejšnji lastniki so lokal pustili res v razsulu,« je povedal Miha Vodopivec, ki je skupaj z Rokom Perkom prevzel poslovanje. »Prenovili smo vse, razen tal in oken.«
Za prenovo Čolnarne so se lotili tudi najbolj kritičnega dela – stranišča. Prejšnji lastniki so zaradi slabega stanja prostora in podgan bili podvrženi številnim kritikam, zato so se novi najemniki odločili za temeljito obnovo.
»Vse smo obnovili, stranišče je zdaj res reprezentativno,« se je nasmehnil Vodopivec, ko je spregovoril o tej ključni spremembi.
Po njegovih besedah so stranišča zdaj dostopna za vse, kar je bil tudi pogoj Mestne občine Ljubljana pri najemu lokala. Enako politiko imajo tudi v Mini Cafe Golf na drugi strani parka, ki ga prav tako upravljata.
»Imamo izkušnje z vodenjem lokalov v parku, za nas to ni težava,« je zagotovil. Vodita namreč še Mini Cafe Golfa na drugi strani parka, kjer je politika glede stranišč enaka kot v Čolnarni.
Kljub temu obiskovalci opozarjajo, da gre za omejeno kapaciteto, saj ima Čolnarna le nekaj štiri sanitarne kabine (ločeno za moške in ženske), kar ob večjem obisku parka lahko pomeni daljše čakanje.
Opozorila obiskovalcev: Težava predvsem ob otroškem igrišču
Del obiskovalcev in staršev opozarja, da v Tivoliju ni javnih sanitarij v neposredni bližini otroškega igrišča, kar otežuje daljše obiske z otroki.
Po njihovih navedbah je najbližja možnost uporaba sanitarij v Čolnarni, kar pa pomeni daljšo pot iz dela parka z igrali.
V razpravah med obiskovalci se pogosto pojavlja stališče:
»Problem ni v tem, da WC-jev v parku popolnoma ni, ampak da jih ni tam, kjer jih otroci najbolj potrebujejo – ob igrišču.«
Šmartinski park in druga območja: podobne razprave
Podobna vprašanja se pojavljajo tudi v drugih delih Ljubljane, kjer prav tako ni javnih sanitarij v neposredni bližini otroških igrišč ali sprehajalnih poti.
Kot primer se omenja tudi območje Šmartinskega parka, med Šmartinsko cesto in Žalami, kjer je veliko otroško igrišče. Obiskovalci prav tako opozarjajo na odsotnost javnih WC-jev.
Ko smo pred časom o tem spraševali župana Zorana Jankovića, nam je povedal, da namerava bčina dostop do sanitarij reševala s sodelovanjem z bližnjimi lokali ali bencinskimi servisi, kjer bi obiskovalci lahko uporabljali WC-je.
Razprava o modelu urejanja sanitarij v mestnih parkih
Na Mestni občini Ljubljana poudarjajo, da je dostop do sanitarij v Tivoliju zagotovljen prek gostinskega lokala Čolnarna, ki mora po pogodbi omogočati uporabo sanitarij tudi ne-gostom.
Del javnosti pa meni, da takšna ureditev ne nadomešča klasične javne infrastrukture, predvsem v najbolj obiskanih mestnih parkih in ob otroških igriščih.
Vprašanje ostaja odprto predvsem pri tem, ali naj mestni parki vključujejo samostojne javne sanitarije ali pa se dostop ureja prek gostinskih objektov, ki delujejo v sklopu parkov.
