Agencija za varnost prometa izpeljala anketo. Rezultati terjajo ukrepanje.
Okolje je preplavljeno z vizualnimi dražljaji. V tem kontekstu je sploh oglaševanje v zadnjih desetih letih postalo še bolj intenziven del našega vsakdana.
Oblega nas na televiziji, radiu, družbenih omrežjih in ne nazadnje - tudi ob cestah. Ob tem se postavlja več pomembnih vprašanj: kdaj vse to postane moteče, predvsem pa, kdaj vpliva na varnost v prometu?
Zgovorni so rezultati ankete med Slovenci, v kateri jih je 200 priznalo, da so zato, ker so gledali v reklamne panoje, skoraj povzročili nesrečo, ali pa so jo!
Tako bi moralo biti ...
Agencija za varnost prometa ob tem izpostavlja, da ko sedemo za volan, bi morala biti naša pozornost stoodstotno usmerjena na vožnjo. Roke na volanu, pogled na cesto in misli osredotočene na promet.
Motnje, kot so prehranjevanje med vožnjo, telefoniranje oziroma kakršna koli uporaba mobilnega telefona, so že dobro dokumentirani dejavniki tveganja. Prav zato Agencija za varnost prometa že vrsto let izvaja preventivne akcije, kot sta Varno brez telefona in Osredotoči se na cesto, ki opozarjata na nevarnosti vožnje, med katero nismo osredotočeni na promet.
Agencija za varnost prometa je na okrogli mizi, na kateri so razpravljali o vplivu reklamnih panojev ob cestah in drugih motečih dejavnikih na promet, izpostavili študije, ki jasno kažejo, da uporaba mobilnega telefona za volanom drastično zmanjšuje reakcijski čas.
»Med pisanjem sporočil voznik v povprečju pet sekund ne gleda na cesto, kar pri hitrosti 60 kilometrov na uro pomeni, da v tem času prevozi več kot 83 metrov – dobesedno z zaprtimi očmi. Pri hitrosti 100 kilometrov na uro prevozimo 139 metrov, na avtocesti pri 130 kilometrov na uro pa več kot 180 metrov,« je podčrtala agencija.
Šokantni rezultati
Terenski eksperiment Univerze v Mariboru je pokazal, da vozniki pri uporabi mobilnega telefona skozi vetrobransko steklo gledajo le tretjino časa!
Kako konkretno obcestni oglasni panoji vplivajo na voznike? Agencija za varnost prometa je izvedla spletno raziskavo, v kateri je sodelovalo več kot 2500 voznikov. Rezultati so pokazali, da obcestni panoji obsežno vplivajo na njihovo koncentracijo v času vožnje.
»Ali so panoji moteči? Vplivajo na reakcijski čas voznika in zaznavanje prometa? Je cesta sploh primeren medij za oglaševanje? To so vprašanja, ki jih moramo postaviti,« poudarjajo pri Agenciji za varnost prometa.
Rezultati raziskave kažejo, da vizualni in svetlobni elementi z oglasnih panojev močno pritegnejo pozornost voznikov. Kar 32 odstotkov vprašanih meni, da so najočitnejši svetlobni učinki, 31 odstotkov jih izpostavlja slike in grafike, 28 odstotkov pa meni, da je za to, da obcestni pano pritegne njihovo pozornost, ključna njegova velikost.
»Podatki, pridobljeni iz ankete, potrjujejo, da imajo panoji potencialno velik vpliv na voznike in njihovo osredotočenost na cesto, zato je pri njihovem oblikovanju potrebna posebna previdnost,« ugotavlja Agencija za varnost prometa.
Na vprašanje, ali jih panoji motijo pri vožnji, je kar 68 odstotkov voznikov odgovorilo, da jih pogosto zmotijo, 22 odstotkov panoji motijo občasno, le devet odstotkov vprašanih je dejalo, da jih ne motijo ali pa zelo redko.
»To pomeni, da kar 90 odstotkov voznikov doživlja motnje zaradi oglasnih panojev,« izpostavljajo pri Agenciji za varnost prometa.
Prometni psiholog Marko Polič s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani opozarja, da vsaka raziskava kaže, kako velik del prometnih nesreč povzroči prav nepozornost.
»Če izvzamemo tiste, ki jim botruje neprilagojena hitrost, alkohol in podobni dejavniki, vidimo, da je ključni problem pomanjkanje pozornosti. Do tega prihaja, ker so naši pozornostni viri omejeni. Naenkrat lahko predelamo le določeno količino dražljajev, če jih je preveč, lahko odpovemo. Zato je cestni sistem predvidljiv – da je čim manj obremenitev v tem kontekstu,« pojasnjuje Polič.
Prav zato so obcestni panoji lahko težava, podčrta Polič.
»Zunanji oglaševalski panoji so namenjeni privabljanju pozornosti, drugače jih ne bi postavljali. Vsak dražljaj spremeni pozornost, in seveda moramo biti pri tem zelo previdni,« opozarja govorec s fakultete.
Ker je gledal, je trčil
Poleg tega je 41 odstotkov vprašanih priznalo, da so zaradi opazovanja panojev že spregledali prometni znak ali drugega udeleženca v prometu. Skoraj četrtina vprašanih (23 odstotkov) je imela zaradi panojev težave v prometu, čeprav situacija ni bila kritična.
Kar osem odstotkov, kar je okoli 200 voznikov, pa priznava, da so zaradi gledanja reklamnih panojev že povzročili nesrečo ali bili tik pred trkom.
»Podatki so jasni – večina voznikov zaznava obcestne panoje kot moteče, nekateri pa so zaradi njih že bili v nevarnih situacijah,« dodajajo pri Agenciji za varnost prometa.
Na okrogli mizi so se vsi sodelujoči govorci strinjali, da je čas, da se oglaševanje ob cestah uredi na način, ki bo varnejši za vse udeležence v prometu.
