Rebeka Rubin ima že od rojstva diagnosticirano cerebralno paralizo, kasneje pa so ji diagnosticirali še epilepsijo.
Cerebralna paraliza je prizadela predvsem levo stran telesa, njeni obeti za normalno življenje zato niso bili najbolj svetli.
A zdravstvenim težavam navkljub je Rebekina zgodba zgodba o uspehu in dokaz, da je kljub zdravstvenim težavam in slabim obetom možno uresničiti svoje življenjske sanje.
Staršem so povedali, naj jo »terajo«
Nevrologinja, ki je obravnavala Rebeko, je že v njenem zgodnjem otroštvu poklicala starše in jim povedala, da njena življenska pot ne bo enostavna.
»Edina možnost za moj normalen razvoj je, da me spodbujajo in 'terajo', da bom tekmovala s svojima sestrama in se tako z njima razvijala,« je o nasvetu nevrologinje staršem povedala Rebeka.
Kot pravi sama, je ravno zaradi spodbude in truda staršev uspela v življenju doseči to, kar si želi, in ni zaostala v razvoju.
Pošiljali so jo v šolo s posebnim programom, zdaj ima magisterij
Okolica, tudi pedagoški delavci, ki so delali z Rebeko v šoli, so staršem večkrat svetovali, da naj razmislijo o vpisu v izobraževanje za otroke s posebnimi potrebami, saj naj bi težko sledila ostalim sošolcem in učnemu programu.
A so starši temu vztrajno nasprotovali.
Končala je osnovno šolo z normalnim programom in se vpisala na srednjo ekonomsko šolo, kjer ji tudi ni bilo z rožicami postlano, a je uspešno zaključila tudi to.
Po končani srednji šoli se je vpisala na študij na Ekonomsko poslovni fakulteti v Mariboru, kjer je na koncu tudi magistrirala. Danes se lahko pohvali z magisterijem iz področja managementa in organizacije poslovanja.
Kljub omejitvam je našla službo, s katero je zadovoljna
Ko je želela stopiti na trg dela, je imela težave z iskanjem zaposlitve. Naprej se je morala odpraviti na rehabilitacijo v Sočo, kjer so jo ocenili in kategorizirali, v kakšni meri je delovno sposobna.
Zdravniki so ugotovili, da je na nekaterih področji 50-odstotno delovno sposobna, drugje pa le 45-odstotno.
Pridobila je status invalida in se v sklopu projekta Socialna aktivacija zaposlila v podjetju Avantus, kjer je pomagala pri ročni izdelavi igrač.
Direktor Avantusa Matjan Cojhter je kmalu opazil, da Rebekine delovne sposobnosti niso omejene le na šivanje otroških igrač, zato je skupaj s sodelavci poiskal drugo delovno mesto, ki je bilo bolj primerno njenim sposobnostim in znanju.
Tako so ji našli zaposlitev v Plinarni Maribor, kjer dela v pisarni za odnose s strankami.
Njene naloge so sprejemanje klicev strank, beleženje in vnašanje podatkov o števcih ter sprejemanje reklamacij in pritožb strank.
Služba ji omogoča samostojnost
Službo opiše kot neko rutino, ki ji je omogočila večjo samostojnost.
»Ta zaposlitev mi je omogočila, da sem se osamosvojila. Si ustvarila svojo družino, postala samostojna. Si ustvarila lasten dohodek. Neizmerno uživam v tem, kar delam. Dala sem sebe not,« priznava.
Ob našem obisku Plinarne so sodelavci pohvalili delo Rebeke, da je pridna, ima motivacijo in željo po delu ter učenju. Tudi sama pravi, da so ji sodelavci dali vedeti, da so z njo zadovoljni in da dela korektno.
Uresničila se ji je največja želja, imeti otroka
Trenutno je sicer Rebeka na porodniškem dopustu, saj si je pred kratkim ustvarila družino. S tem se ji je uresničila največja življenjska želja, imeti otroka.
V času zgodnje nosečnosti jo je sicer najbolj skrbelo, da bi otrok podedoval katero od bolezni in bi tudi sam imel težave v razvoju, a so preventivni pregledi v zgodnji nosečnosti njene skrbi k sreči ovrgli.
S partnerjem in hčerko se je pred kratkim tudi preselila v svoje stanovanje v Mariboru in se je tako povsem osamosvojila.
Zaključi, da je zadovoljna in hvaležna za vse ljudi, ki so ji pomagali pri iskanju zaposlitve.
»Če pa te zaposlitve ne bi bilo, bi mogoče dlje trajalo. Za vse te korake in kako se je vse odvijalo, sem neizmerno hvaležna in ponosna, da sem jih uspela uresničiti. Dobila sem službo in si ustvarila družino,« še dodaja.
Starejše novice
