Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je generalnega direktorja Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana Jožeta Golobiča pozval k odstopu.
Generalni direktor Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana Jože Golobič ne vidi razlogov za odstop, h kateremu ga je v torek pozval minister za zdravje Danijel Bešič Loredan. V dopisu ministru, predsedniku vlade in članom sveta UKC, ki ga je pridobila Slovenska tiskovna agencija, je zavrnil vse očitke ministra. Poziv k odstopu razume kot politično potezo.
K odstopu je direktorja na torkovi novinarski konferenci javno pozval zdravstveni minister. Po navedbah Golobiča medijsko polemiziranje še nikoli ni in tudi tokrat ne bo rešilo stanja v slovenskem zdravstvu.
»Razlogi za napete razmere in čakalne dobe tudi niso od včeraj, so rezultat zadnjih dveh ali treh desetletij pomanjkljivih vlaganj, ponesrečenih naložb (...), plačnih anomalij in nerazumnega šolskega sistema, ki proizvaja napačne ali premalo zdravstvenih kadrov,« je zapisal. Spomnil je tudi na izzive in težave ob epidemiji covida-19.
V dopisu, ki ga je premierju, ministru in članom sveta UKC poslal v sredo, je navedel nekaj zahtevnih primerov zdravstvenih težav, ki so jih v osrednji slovenski bolnišnici sposobni uspešno obravnavati. To jim po njegovi oceni kljub težavam zaradi pomanjkanja kadra zdravstvene nege, težkih pogojev dela in nekonkurenčnosti zaradi enotnega plačnega sistema daje zagon za naprej. »Delo v UKC Ljubljana ni služba, temveč način življenja, verjetno kar za vseh 8500, kot nas je tukaj,« je zapisal.
Ljubljanski UKC je po njegovih navedbah ogromen, kompleksen sistem, ki je hkrati tudi krhek. Izpostavil je pomen kontinuitete vodenja in spomnil, da so se v zadnjih sedmih letih direktorji menjavali na približno leto in pol, kar onemogoča kakršno koli dolgoročno načrtovanje in izvajanje zastavljenih ciljev.
Spomnil je, da je vodenje največje slovenske bolnišnice sprva začel kot vršilec dolžnosti, takratna vlada pa je potrebovala skoraj deset mesecev, da je potrdila njegov polni mandat.
Kaj ljubljanskemu kliničnemu centru očita ministrstvo?
»Prejšnja vlada se je obotavljala, ker nisem bil 'naš' in iz istih razlogov me očitno odstavlja minister naslednje, nasprotne vlade. Ker nisem politik, se s tem ne ukvarjam preveč, je pa paradoksalno,« je izpostavil.
Ob vsem tem pa so v letu in pol uspeli konkretno dvigniti raven pokritosti nabav z javnimi naročili, je poudaril.
V dopisu je odgovoril tudi na posamezne očitke ministrstva za zdravje. To ljubljanskemu kliničnemu centru med drugim v letošnjem letu očita slab poslovni rezultat z visoko izgubo, ki da bi bila še višja, če bolnišnica ne bi prejela za skoraj 24 milijonov evrov pomoči iz naslova nerealiziranega programa. A kot pojasnjuje Golobič, je ta znesek ljubljanski klinični enter prejel za leto 2021, kar je tudi računovodsko zabeleženo v poslovnem rezultatu za lani.
Pogodba z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije v letošnjem letu ni realizirana zgolj v višini okoli 9,6 milijona evrov, in ne 19 milijonov, kot vodstvu Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana očita ministrstvo. Skupni prihodki za planom tako zaostajajo v višini 1,3 milijona evrov, pojasnjuje Golobič.
Glede zamujenega očitka obnove glavne stavbe ljubljanskega kliničnega centra, zaradi česar je ogroženo evropsko sofinanciranje obnove, navaja, da se ministrstvo od nastopa nove vlade ni odzivalo na njihova številna zaprosila za sestanek, na katerem bi uskladili nadaljevanje projekta. Ministrstvo po njegovih besedah šest tednov ni zagotovilo predstavnika na tedenskih koordinacijah, na katerih bi lahko podalo odgovore na odprta vprašanja, ki so v pristojnosti naročnika. Spomnil je, da ima vlogo investitorja ministrstvo, ljubljanski klinični center pa je zgolj uporabnik.
Glede očitkov, da so v ljubljanskem kliničnem centru izvedli zelo malo storitev iz naslova nacionalnega programa za skrajševanja čakalnih dob, Golobič odgovarja, da so obravnavali prav vse paciente, ki so jim jih poslali klicni centri Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Čakalne dobe, kot pravi, so se podaljšale v celotnem sistemu, je pa ljubljanski klinični center uspel opraviti 55.000 prvih pregledov več, kot so načrtovali.
»Kljub temu se število tistih, ki čakajo na prvi pregled, povečuje, kar nakazuje na to, da razlogi ne ležijo na strani UKC, temveč so sistemski. Očitno je, da je dotok pacientov s strani primarnega sektorja izrazito povečan, kar je verjetno posledica bistveno slabše dostopnosti primarnih storitev v času epidemije,« je ocenil.
Kaj se dogaja s prenovo glavne stavbe?
Strinja se sicer, da število nadur narašča, a ne drži, da so okoliščine nespremenjene. Nezasedenost delovnih mest se predvsem na področju zdravstvene nege namreč iz meseca v mesec veča, prav tako se povečuje obseg odsotnosti z dela. Kader, ki je na voljo, tako opravlja nadurno delo za nemoteno oskrbo pacientov.
Golobič tako ne vidi razloga niti za poziv niti za odstop s položaja generalnega direktorja. »Če pa bo svet Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana odločil drugače, sem tudi kot pravnik in odvetnik zavezan spoštovati vsebinsko in pravno utemeljene odločitve meni nadrejenih organov,« je dodal.
Z ministrstva za zdravje so sicer v sredo medijem posredovali dva dopisa glede poteka prenove glavne stavbe kliničnega centra, ki so jih v zadnjem času naslovili na Univerzitetni klinični center Ljubljana. V torkovem dopisu so med drugim spomnili, da so klinični center prosili za načrt selitve glavne stavbe v času prenove. Kot so poudarili, jim iz kliničnega centra še vedno niso poslali popolnega načrta selitve.
»Zato je utemeljeno vprašanje, kje se bodo izvajale dejavnosti klinik in oddelkov, ki se morajo oziroma bi se že morale začasno izseliti iz Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana in posledično ali je Univerzitetni klinični center Ljubljana sploh pripravljen na izvedbo investicije (...),« so zapisali.
Iz nekaterih odgovorov Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana na ministrstvu sicer sklepajo, da je bil načrt selitev pripravljen, a jim ni bil posredovan.
