Foto: Branka Keser
Profile picture for user Patricija Fašalek P. F.
Ustvarjeno dne
Ned, 12.6.2022 07:43
Eros Murgelj je 33-letni Grosupeljčan, ki se ne želi več skrivati. Svetu želi glasno povedati, da je dvospolnik, saj so dvospolniki del naše družbe, ki si - tako kot vsi ostali ljudje - zaslužijo spoštovanje in pravico do odločanja o lastnem telesu.

Eros Murgelj je 33-letni Grosupeljčan, ki se ne želi več skrivati. Svetu želi glasno povedati, da je dvospolnik, saj so dvospolniki del naše družbe, ki si - tako kot vsi ostali ljudje - zaslužijo spoštovanje in pravico do odločanja o lastnem telesu.

Dobila sva se na kmetiji, locirani v bližini Kranja, kjer trenutno živi in dela. V zameno za prenočišče in hrano Eros od ponedeljka do sobote skrbi za vrtno zelenjavo, živali in gredo, kar mu omogoča, da je v stiku z naravo in samim seboj.

Denarja ne potrebuje, pravi. Denarja se ne da pojesti. Se pa da v naravi začutiti mir in toplino, ki prihaja iz tihega kotička ob potočku, kamor me je odpeljal, da bi se lahko pogovarjala o njegovi izkušnji.

Eros Murgelj se je rodil kot Andrej, nato pa so zdravniki njegove starše po približno enem letu prepričali, da je v resnici ženska in dobil je novo ime – Anja. Prvo operacijo spola je imel okoli enega leta starosti, sledili so še drugi popravki zunanjega spolovila, s katerimi so mu penis in moda odstranili oziroma jih preoblikovali v vagino.

»Ko se rodimo, imamo moška in ženska spolovila. Težko je vedeti, da si dvospolnik, če te operirajo in dajo zdravila, da deluješ kot en spol,« mi je pojasnil.

Foto: Branka Keser

Obravnavan je bil, kot da ima bolezen

Dvospolniki se v primeru moškega namreč rodijo tako z maternico in jajčniki kot tudi s penisom in modi. Toda njegove genitalije še vedno niso izgledale enako, kot je običajen videz ženskih genitalij iz učbenikov: njegova nožnica ni imela odprtine, zato spolni odnosi niso bili mogoči.

»Zelo redko se zgodi, da staršev zdravniki ne prepričajo v operacije in odločitev za en spol. Tudi moji starši niso vedeli, da sem dvospolnik, ker sem bil obravnavan, kot da imam bolezen.« Staršem je bilo rečeno, da ima Eros adrenogenitalni sindrom, ki proizvaja posebne hormone, kar povzroča motnjo genitalnega področja.

Tako je Eros odraščal kot deklica, pri tem pa je moral uživati močne hormonske tablete, ki so se mu zelo poznale na telesni teži, tehtal je že 110 kilogramov. Njegovo telo je navzven izgledalo žensko, vendar je nekje v sebi čutil, da je v resnici fant. »Ko sem bil majhen, sem se igral večinoma z avtomobilčki, všeč mi je bilo tudi orožje. Zanimale so me predvsem igre, ki veljajo fantovske. Navznoter sem bil fantovski, navzven pa sem izgledal kot ženska, kar mi je bilo od nekdaj čudno.«

Vendar pa se je kmalu prelevil v osamljenega, nesamozavestnega in zaprtega najstnika brez volje do življenja. S pomočjo kajenja marijuane je nekako preživel ta čas odraščanja, saj mu je nudila oporo, da je lahko šel dalje: 

»Marijuana je primerna za bolne, ne za zdrave. Če imaš določene težave, je njena uporaba čisto v redu, če pa si zdrav človek, je bolje, da se tega ne poslužuješ. Tudi preveč alkohola te potisne navzdol.«

Govorili so mu, da bo umrl

Zaradi njegovega videza so se vrstniki iz njega norčevali, starši pa so mu govorili, da če bo prenehal z jemanjem hormonskih tablet, bo umrl, saj so jih v to prepričali zdravniki: »Starše so vedno strašili, da če mi ne spremenijo spolovila ali če neham jemati zdravila, bom umrl. To so mi govorili celo življenje.«

Staršem ne zameri, da so poslušali zdravnike, saj je šlo za zaupanje v sistem oziroma v zdravstvo. Odpušča jim za pretekle napake, vendar pa v njem še vedno ostaja žalost, da ga danes ne sprejemajo takega, kot je:

»Če me kot dojenčka ne bi operirali, bi od nekdaj vedel, kdo sem. Vsi imamo moško in žensko energijo. Pri nas, dvospolnikih, pa je to malo drugače, smo kot dve bitji v enem telesu. Nimamo zgolj energije od obeh polov, ampak tudi telesa. Če se pogledaš v ogledalo, smo pol moški in pol ženska.« Starši ga še vedno kličejo Anja.

Po težavnem najstništvu pa je prišel čas, ko je marijuano nadomestil z vajami pranayame in svet se mu je povsem spremenil: »Najbolj očitno je bilo to, da sem začel iskati mir in tišino, medtem ko sem včasih želel biti v družbi ljudi. Sedaj sem najraje sam. Če si veliko sam, lahko tudi sebe lažje poslušaš.«

Ravno pranske vaje, ki vplivajo na prebujanje pranskega duha in povezovanje s prvotnim svetom, so mu omogočile, da je spoznal, kdo on pravzaprav je: dvospolnik.

Foto: Branka Keser

Začel je razumeti, kdo v resnici je

Da je dvospolnik, je izvedel šele nekje med njegovih 23 in 25 letom starosti, ko je redno izvajal pranayamo: »Te vaje pomagajo, da razumeš, kaj te v resnici veseli in kaj si želiš delati. S temi vajami se podzavestno zbudiš. Kar spomniš se, kdo si. Na enkrat veš vse.« Svoje razumevanje je dodatno poglobil s predavanji o dvospolnikih, na katere je naletel med udeleževanjem duhovnih vaj. 

Preko predavanj, kjer mu mnenja niso vsiljevali, ampak so mu zgolj podali informacije, ki so mu pomagale pri nadaljnjemu samostojnemu razmišljanju, učenju in razvoju, se mu je slika počasi razjasnjevala. Začenjal je razumeti, od kod izhajajo njegovi občutki in zakaj izgleda drugače.

Vse to mu je pomagalo, da je zbral pogum in pustil službo v pekarni, kjer je delal mnogo let, ter se podal svojim resničnim željam in veseljem naproti. »V času, ko sem bil še dekle, sem se šolal za slaščičarja, vendar sem ugotovil, da to delo ni zame. Sicer rad pečem, ampak ne maram sladkih jedi, zato vse, kar ustvarim, podarim drugim ljudem. Ko hodiš čez leta šolanja, se moraš nekam vpisati in veliko jih zgreši pravo smer študija,« je opisal začetke svojega poskusa opredelovanja, kaj bi rad v življenju počel. 

Vendar pa to nikoli ni bila njegova izbira, slaščičarsko šolo mu je določil oče. Ko je ugotovil, da si v resnici želi delati z naravo, si je našel sezonska dela na kmetijah, kjer lahko prideluje zelenjavo. Postalo mu je pomembno, da ne delamo tega, kar nam narekujejo drugi, ampak to, kar čutimo sami:

»Če delaš na sebi, se skozi čas zgodijo spremembe v tvoji notranjosti. Kar na enkrat razumeš, kaj te veseli.«

Hoteli so ga zapreti na oddelek za psihične bolezni

Predvsem pa je sčasoma ugotovil, da je njegova prevladujoča spolna identiteta v resnici moška, zato je prenehal z jemanjem zdravil: »Preden sem delal pranayamske tehnike, sem si večkrat zmanjšal odmerke, vendar me je bolela glava. Skupaj z vajami sem pa v redu. Jem tudi aloe vera kaktus, ki uravnava hormone, ojača imunski sistem in odpravlja energijske blokade.«

Starši so iz članka v časopisu izvedeli, da je njihov otrok dvospolnik. Oče je poklical zdravnico, ki je želela, da ga zaprejo na oddelek za psihične bolezni v Polju, saj so se bali, da bo ob prenehanju jemanja zdravil storil samomor. Obljubil jim je, da bo nadaljeval s tabletami, čeprav jih v resnici ne jemlje že deset let. In še vedno je živ. 

Odkar je prenehal z jemanjem tablet, se počuti mnogo bolje, izginile so tudi vse težave s kilogrami, ki jih je imel tako dolgo časa. Pravi, da sedaj lažje diha in se počasi začenja sprejemati tak, kakršen je. Ne brije si več brade, katere poganjki so se kazali že vse od pubertete, o sebi je začel govoriti v moškem spolu in si nadel moško ime.

Foto: Branka Keser

Razmišlja o operaciji

Četudi ga starši ne sprejemajo, pa mu je v veliko oporo eden izmed njegovih dveh starejših bratov, medtem ko ga od drugega brata sprejemata samo njegova otroka. »Ni važno, ali si videti kot moški ali ženska. Pomembno je, kaj si v resnici navznoter. Ampak ljudje smo si različni. Nekateri bolj začutimo, nekateri se osredotočajo na vizualno zaznavo,« je prepričan.

Razmišlja o odstranitvi prsi, ki so se mu razvile zaradi jemanja ženskih hormonov, danes pa ga to precej moti, predvsem kadar se udeležuje športnih aktivnosti ali pa se odpravi na plažo. S slednjim ima sicer vedno manj težav, saj se ne skriva več in prepričan je, da če kdo njegovega telesa ne prenese, to ni njegov problem.

V prihodnosti bi si želel tudi rekonstrukcije moškega spolnega organa, vendar mu tukaj na poti stoji še mnogo preprek, saj bi moral operacijo opraviti v tujini, stroški za tovrsten poseg pa so enormni. 

O lastni družini trenutno ne razmišlja, saj je raje sam, ne izključuje pa možnosti, da bi se lahko spustil v razmerje z žensko, s katero bi se dobro ujel. Z ženskami do sedaj še nima izkušenj, ampak pravi, da so mu zelo všeč, kadar se uspe zazreti v njihovo notranjost in jih začutiti.

Pomembno mu je, da je oseba najprej dobra družba, potem pa presodi, ali sta kompatibilna prijateljsko ali pa za kaj več. Ne želi gledati samo telesa, saj verjame, da je telo zgolj naša lupina.

Ne gre za bolezen

Eros danes ve, da imamo vsi ljudje zametke za razvoj obeh spolovil, moškega in ženskega, vendar se pri večini razvije en pol. Glede na podatke strokovnjakov naj bi se 1,7 odstotka prebivalstva rodilo z lastnostmi dvospolnikov, kar je približno toliko ljudi, kot jih ima rdeče lase. V Sloveniji se letno rodita eden do dva dvospolnika, trenutno pa jih je nekje med sto in 150.

»Vsakega moraš sprejeti in potem ni nobenega problema,« je njegov pogled.

O svoji izkušnji in doživljanju rad govori, saj si nadvse želi, da bi dvospolnike sprejeli kot normalen del družbe. Ne gre za bolezen, poudarja. Ljudje bi morali imeti pravico, da se sami odločajo o svojem spolu, brez vmešavanja zdravnikov, operacij in tablet. Rad se druži s sebi podobnimi, zato prilaga svoj kontakt, kjer ga lahko dosežejo tisti, ki ga želijo spoznati: [email protected].

Opozorilo: Kontakt ni namenjen tistim, ki ne sprejemajo drugih in s tem posledično sebe. Norčava ali neprimerna sporočila niso dobrodošla.

Starejše novice