Evropska unija je sprejela že več skupnih ukrepov za soočanje z energetsko draginjo. Ministri za energetiko so se že pred poletjem dogovorili o usklajenem prostovoljnem zmanjšanju porabe plina.
Prav tako so se dogovorili še o obveznem zmanjšanju porabe električne energije v času, ko je ta največja, in omejitvi prihodkov za podjetja, ki elektriko proizvajajo s tehnologijami, cenejšimi od plina. Sredstva, pridobljena s tem, bodo namenjena pomoči gospodinjstvom in podjetjem za soočanje z visokimi cenami energije.
Vendar očitno vpeljani ukrepi ne bodo dovolj, saj se tako v Veliki Britaniji in Nemčiji kot tudi v Franciji, pripravljajo na morebitne redukcije elektrike. Ta ukrep je sicer malo verjeten, a vseeno ostaja v igri.
Redukcija je namreč sinonim za omejevanje odjema odjemalcev v primeru, ko elektroenergetski sistem ne more več zagotavljati napajanja za vse. Posledično se določeni deli omrežja izklopijo, zato da ne bi brez elektrike ostali vsi.
Zato se poraja vprašanje, kako je glede oskrbe z elektriko in plinom v jesensko-zimskem obdobju pripravljena Slovenija. Si lahko posledično tudi pri nas obetamo načrtne izpade električne energije?
V Franciji do dvourne redukcije, podobno razmišljajo tudi v Nemčiji
Britanski upravljavec električnega omrežja ESO je v oktobru sporočil, da bodo morda v Veliki Britaniji potrebni načrtovani triurni izpadi dobave električne energije za britanska gospodinjstva in podjetja.
S tem bi zagotovili, da omrežje ne bi klecnilo. To so sicer opisali kot »malo verjeten« scenarij, do katerega bi prišlo, če elektrarne ne bi dobile dovolj plina za delovanje.
O morebitnih redukcijah razmišljajo tudi v drugih državah. V Franciji načrt, ki ga je pripravil distributer električne energije Enedis, v najslabšem primeru predvideva do dvourne redukcije, poroča tiskovna agencija Reuters. Splošni izpadi električne energije bi lahko izmenično prizadeli le nekatere dele Francije.
Tudi v Nemčiji ni mogoče povsem izključiti, da bi v letošnji zimi občasno prišlo do primerov, ko razpoložljiva električna energija ne bi zadostovala za celotno povpraševanje, je sporočil nemški upravljavec prenosnega elektroenergetskega omrežja Amprion.
Da bi to preprečili, bi upravljavci omrežja v najslabšem primeru uvedli časovno omejene redukcije, poroča spletni portal Clean Energy Wire.
V državi redukcije, kot sredstvo proti energetski krizi, niso predvidene
Slovenija je glede oskrbe z elektriko in plinom v jesensko-zimskem obdobju dobro pripravljena, razmere pa so pod nadzorom, so za Mariborinfo razložili na ministrstvu za infrastrukturo. Po njihovih pojasnilih tako redukcije, kot sredstvo proti energetski krizi, niso predvidene.
»Ukrepi, ki jih sprejema vlada, so namenjeni temu, da do redukcij ne bo prišlo. Hkrati so ukrepi namenjeni znižanju stroškov oskrbe z energijo, da ne bi odjemalci ostali brez nje, ker je ne bi mogli plačati. Uporabnike, vključno z gospodinjstvi, se izklaplja le v skrajnih razmerah, ko v omrežju ni mogoče zagotoviti zadosti moči, da bi napajali vse uporabnike,« pojasnjujejo na infrastrukturnem ministrstvu.
Pri tem dodajajo, da se v takem primeru izklopijo tisti deli omrežja, kjer je to najhitreje izvedljivo in je učinek največji. Z izklopi se posledično sistem uravnoteži, pri čemer večina odjemalcev ostane priklopljenih na električno energijo.
»Če se sistem ne bi uravnotežil, bi prišlo do razpada in brez elektrike bi ostali vsi. Po takšnem popolnem izpadu napajanja je ponovno napajanje precej težje vzpostaviti in postopek traja dlje,« so še obrazložili na ministrstvu za infrastrukturo.
Odklapljanj v Sloveniji ni bilo že nekaj desetletij
Na ministrstvu za infrastrukturo so jasni, da takšnih odklapljanj v Sloveniji nismo imeli že nekaj desetletij in jih posledično tudi v letošnji zimi državljanom ni treba pričakovati.
»Kljub temu so bili vseh teh nekaj desetletij postopki za tak dogodek vedno pripravljeni in so pripravljeni tudi zdaj,« razlagajo na ministrstvu. Tako, če bi v državi prišlo do najhujšega scenarija, torej v primeru daljšega pomanjkanja energije, bi bili odjemalci izmenično brez elektrike po največ osem ur na dan.
A na ministrstvu za infrastrukturo v isti sapi poudarjajo, da imajo vse države članice, tudi Slovenija, sprejete tako imenovane načrte pripravljenosti na tveganja. V tem načrtu so navedeni različni scenariji, ki lahko povzročijo motnje pri oskrbi z električno energijo, in tudi vsi ukrepi, namenjeni odpravi oziroma vnaprejšnji preprečitvi takšnih motenj.
»V okviru reševanja sedanje energetske krize pa se bodo predvidoma sklepale pogodbe o zmanjšanju odjema, pri katerih se bo odjemalcu, ki bo odjem na poziv operaterja zmanjšal, plačalo. Ponudniki za takšne pogodbe se bodo predvidoma zbirali na javnem razpisu. Tovrstnega zmanjševanja odjema sicer, tehnično gledano, ne uvrščamo med redukcije,« zaključujejo na ministrstvo za infrastrukturo.
