Je že kdo kdaj tako dobro razdelal največje minuse Ljubljane, kot jih je Matjaž Ambrožič?

Matjaž Ambrožič. Slovenski novinar, bloger, športni novinar in glasbeni kritik, ki je več kot 16 let živel in delal v Londonu, se je pred petimi leti skupaj s soprogo Niko Ambrožič Urbas vrnil nazaj v Ljubljano. Čeprav se je svetovne metropole dobro navadil in tam nikoli več ne bo turist, ampak »domačin«, je vseeno vesel, da je Ljubljana spet njegov dom.

Ste avtohtoni Ljubljančan? Kdaj in kje se je začela vaša »ljubljanska pot«?

»Porodnišnica, če ne še prej na ulici Stare pravde. Mama mi je pripovedovala, da je nekoč tam deloval dispancer za nosečnice. Se pravi, že prvi srčni utripi so bili zagrizeno ljubljanski, kva pa.«

Kaj je po vašem mnenju značilno za Ljubljančane?

»Šminka. Čudovita vsečpomenska floskula »ljubljanska srajca« po moje najprej namiguje na to, da smo Ljubljančani zelo zašminkirani in radi pred ogledalom. Škoda da fashion, torej da moda, stil in eleganca v teh časih nista prva misel povezana z Ljubljano. Močno upam, in si nenazadnje tudi sam prizadevam, da bi videzi Ljubljančanov v modnem oziru pridobili na kakovosti.«

Katera predstava o Ljubljančanih je najbolj zgrešena?

»Da smo vse prej kot romantični.«

Po čem ste najbolj »ljubljanski« vi?

»Svoje dni sem bil precej bolj aroganten in sem puščal vtis razvajenca, vsaj zdi se mi tako. Je pa res, da mora vsak pravi Ljubljančan izkusiti táko razvojno obdobje. Ni pa nujno potrebno tega obdobja kar podaljševati.

So v Sloveniji naglasi, ki so lepši od ljubljanskega? Za kakšnega bi ga sicer označili?

»Lublanščina je polega mariborščine najbolj grob akcent, kar ga je kdaj poznala slovenščina. Vsi ostali naglasi so občutno bolj poetični in zato zabavni.«

Kaj je vaša prva asociacija na Ljubljano?

»Sorazmerno mirno vzdušje ter z njim udobje in ugodje.«

Katera pesem vas spomni na Ljubljano?

»Od jeseni prevladuje Vazzova »Ljubljana podtalno«. Na marčevskem koncertu v Kinu Šiška so se mi orosile oči, preprosto se nisem uspel zadržat’.«

Spremljate ljubljanske športne klube, morda tudi navijate?

»Olimpija through and through, kot bi rekli Angleži. Spremljam šport, seveda ga, sploh nogomet. Je pa res, da sem nazadnje, bilo je aprila, obiskal hokejsko tekmo med Olimpijo in Celovčani. Tistikrat smo prepričljivo zmagali.«

V katere kulturne ustanove v Ljubljani radi zahajate?

»Mestni muzej je z naskokom prvi, rad imam Narodno galerijo, vse raje se spet vračam v Cankarjev dom. Sem ter tja se znajdem tudi na Metelkovi. Obiski koncertov v Križankah so krivi, da me večkrat ni v Operi ali v Filharmoniji. Za časa festivala Liffe pa za deset zaporednih dni postanem inventar v izbranih kino dvoranah. AGRFT ima fino.«

Kakšen film bi morali posneti v Ljubljani?

»Zagotovo romantično dramo ali komedijo, in to francoskega tipa. Mladinska klasika To so gadi naj služi za blago okvirno zasnovo, sicer pa mislim, da bi morali poklice glavnih likov izbrati med umetniki, glasbeniki ali gledališčniki.«

Kateri del Ljubljane vam je najbolj pri srcu?

»Vegova ulica je najlepša ulica na svetu. Skoraj vsak dan jo prevozim vsaj v eno smeri.«

Kdaj ste se nazadnje povzpeli na Rožnik?

»Predlani.«

Kam v Ljubljani greste najraje na topel napitek, kam jesti, kam na sladico in kam se zabavati?

»Zadnje čase obedujem skoraj izključno v restavraciji Aftr, občasno obiščem restavracijo Kaval na Brodu. Kofetkam pa bodisi pri Čoklu na Krekovem trgu bodisi v Tam Tam vizavi sodišča, tudi na Petrkovšku v Cacao, pri dvorani Tabor ali v SEM-u. Predlani sem odkril najboljšo kavo v mestu. To pripravi šefica pajzla na Vodovodni. To je tisti soc bife/menzica, kjer še vedno malicajo Olimpijini mladinci. Tam je podaljšana Lavazza brez vsega - nebeška. Razodetje, kakšno se ne pojavi kar tako!

S sladkorji sem se pa že razšel, in to za vedno. Zabave ali različni dogodki si v zadnjih dveh sezonah redno sledijo v NeuHausu na Čufarjevi. Tudi tam je nadvse cool, moderno, sveže, z lepimi razgledi vred.«

Če bi morali narediti fotografijo za razglednico Ljubljane, kje bi jo naredili?

»Najbrž na barski terasi hotela Intercontinental. V kader bi poskušal bi ujeti tako grad kot tudi Nebotičnik.«

Katera je po vašem mnenju najbolje varovana skrivnost Ljubljane?

»Bodimo realni. Kot v vsakem večjem mestu so to frendice podgane.«

Je Ljubljana najlepše mesto? Zakaj?

»Lepih mest je veliko, je pa Ljubljana med zelo redkimi izjemno in vztrajno prijaznimi.«

Kaj je po vašem mnenju največji minus slovenske prestolnice?

»Premalo je boljših konceptualnih in modnih butikov. Temeljno infastrukturo, predvsem (modernizacijo) kanalizacije in vodovodnega omrežja bi bržčas lahko urediti, dogradili hitreje. 

Kak park več, lahko tudi manjši, bi zmagal. 

Veliko pričakujem od novega šišenskega na mestu Viatorjevih delavnic. Ograditev železniške proge tja do Dolgega mostu je zelo pohvalna, čeprav za njeno poglobitev očitno še nismo pripravljeni. 

Galjevški krak za nekdanji šino-bus bi tudi lahko vsaj nižje ogradili, dodatno ozelenili. Botaničnemu vrtu privoščim razširitev. 

Povsod tam, kjer je PST zaradi cestnega prometa ali česa drugega delno prekinjena, bi morali urediti premijske nad/podhode. 

Se bi pa zavzel tudi za še bolj konkretno zadušitev hrupa, ki ga povzroča avtocestni krog. Strnjeni nasadi visokoraslih iglavcev o obvozici marsikje manjkajo. 

Zato pa je celovita ureditev struge Gradaščice resnično zgodovinska, uau. 

Medtem ko sem tudi z ureditvijo središča mesta, vključno s prometnim režimom v centu, zelo zadovoljen. Vse pohvale profesorju Koželju in županu.

Pomembno je tudi, da imamo vestne in pridne smetarje. Naj tako tudi ostane.«

Katera oblika prevoza po Ljubljani vam je najljubša?

»Bicikl, pika.«

Kdo je za vas ikona Ljubljane?

»Zmaj. Takoj v naslednjem odstavku pa Janez Bončina Benč ter benda Miladojka Youneed in Capital Crew.«

Kateri znan obraz tudi sami največkrat srečate na ljubljanskih ulicah?

»Z motorinom mi nasproti večkrat pripelje Magnifico, raper Zlatko je tudi vedno tu nekje blizu. In še mnoge druge, med njimi tudi svojega največjega idola Bojana Križaja.«

Vas ljudje v Ljubljani pogosto prepoznajo in ogovorijo?

»Prepoznajo redno, ogovorijo težje, saj ravno poganjam in krmilim. Jim pa z nasmehom ozdravim in pomaham.«

Kateri je najlepši spomin, ki vas veže na Ljubljano?

»Ker tretjine življenja nisem preživel v rodnem mestu, posebej omenim dva spomina, dve spominski podobi. 

Eno resnično staro, a še vedno živo, in eno sedanjo. Pogled na gaj s podesta pred vhodom v glasbeno šolo na Vegovi (ob preigravanju lestvic pozavnista vežbajočega v toaleti z odprtim oknom) ter pogled proti premcu mojega kajaka, ki ga po Ljubljanici od Livade dol ženem pod Šuštarski most in kasneje naprej proti Rogu (z nežnim turističnim vrvežem v ozadju). 

To sta prizora z naslovom: Ko ljubezen do Ljubljane prestopi vse tukajšnje dimenzije.«