»Ljubljani zelo manjka kakšen dober klub ali pa lokal za žur in kjer je vstop za 25+«

Alenka Husić je priljubljena članica glasbenih skupin Bepop in Sopranos, letošnjo jesen pa se je pogumno podala tudi na samostojno glasbeno pot s pesmijo Ljubezen greje me. 

Nasmejana, srčna in zgovorna in ponosna Prlečka v Ljubljani, ki je pred desetimi leti živela v Savskem naselju, zdaj pa z družino živi na obrobju prestolnice, nam je v pogovoru zaupala svoje najljubše ljubljanske spomine.

Ste avtohtona Ljubljančanka? Kdaj in kje se je začela vaša »ljubljanska pot«?

»Nisem ravno čista avtohtona ljubljanska vrsta. (smeh) Glede na to, da pa sem že skoraj polovico svojega življenja na ljubljanskem koncu, bi si počasi že lahko dodala novi naziv. (smeh)«

Kaj je po vašem mnenju značilno za Ljubljančane?

»So športni, se radi odpravijo na Rožnik ali Šmarno goro ali na sprehod v kakšen park. Radi so na sončku, zato sploh ob vikendih radi pobegnejo na kakšen izlet ali pa enostavno zavijejo na tržnico po svežo zelenjavo in nujno na kavo ter čvek s prijatelji v kakšen »cozy« lokalček nekje ob Ljubljanici.

Katera predstava o Ljubljančanih je najbolj zgrešena?

»Da so vzvišeni in da kvakajo ...«

Po čem ste najbolj »ljubljanski« vi?

»Hm, zase bom vselej trdila, da sem in vselej bom »Prlečka« po duši. Rada imam naravo, zato jo rada mahnem v Tivoli ali na Koseški bajer, ampak vedno znova znam biti nervozna, ko se kam odpravim, saj je povsod vedno takšna gneča! Aja, zelo ljubljanska sem tudi po tem, da le redko najdem kakšen frej parking. (smeh)«

So v Sloveniji naglasi, ki so lepši od ljubljanskega? Za kakšnega bi ga sicer označili?

»S prleškim naglasom sem gor rasla in mi je še vedno izredno všeč, odkar živim blizu Ljubljane, pa sem nekako prilagodila oziroma omilila dialekt, ki pa nikakor ni ljubljanski, prej je mešanica štajerskega, mogoče s kakšno delno primesjo zasavskega, saj je moj partner Primož pristni Zasavec. 

So pa vsi slovenski dialekti unikatni in prav lepo mi je, ko se imam priložnost ogromno gibati po Sloveniji, še bolj fino pa mi je, ko vse dialekte dobro razumem. Zanimivo mi je recimo, ko kdo reče: »Jaz Prlekov in Prekmurcev« sploh ne razumem!« To je bolj izgovor in stereotipna izjava.«

Kaj je vaša prva asociacija na Ljubljano?

»Negativna – ogromna gneča na cestah, kadarkoli in kjerkoli. Pozitivna – dober vibe v mestnem jedru prestolnice.«

Katera pesem vas spomni na Ljubljano?

»Več jih je – Hej, hej, Ljubljančanke, Tivoli, Čez Šuštarski most … in še bi lahko naštevala oziroma bi jih kar odpela. (smeh)«

Spremljate ljubljanske športne klube, morda tudi navijate?

»Bom rekla, da šport spremljam bolj z levim očesom. Sem pa imela sodelavca, ki me je velikokrat hecal, ko sem v službo oblekla kaj vijoličastega, sem bila takoj za Viole, medtem ko je bil on goreč navijač Olimpije.«

V katere kulturne ustanove v Ljubljani radi zahajate?

»Joj, priznam, večkrat bi lahko zavila v kakšno kulturno ustanovo … Sicer vsako leto 8. februarja po navadi izkoristim kulturni praznik in se ta dan odpravim v največjo možno gnečo, nato pa si vsako leto obljubim, da bom muzeje in galerije obiskala tudi na kakšen drug dan v letu, ne ravno samo na najbolj oblegani dan v letu. Doslej mi je to uspelo le enkrat. (smeh) 

Glede nato, da sem glasbenica, grem pa vsaj enkrat na leto v SNG Opera in balet, v Cankarjev dom in v Križanke na kakšen koncert ali na Festival Ljubljana.«

Kakšen film bi morali posneti v Ljubljani?

»Si kar predstavljam snemanje kakšne romantične komedije. (smeh)«

Kateri del Ljubljane vam je najbolj pri srcu?

»Zeleni del in izven mestnega vrveža, kar absolutno ne pomeni, da ne grem rada na kakšen koktejl v staro Ljubljano. Sem pa po naravi zelo aktivna, zato rada skombiniram kakšen sprehod ob Bajerju ali po Tivoliju.«

Kdaj ste se nazadnje povzpeli na Rožnik?

»Na Šmarni gori sem bila letos in to ne dolgo nazaj, na Rožniku pa priznam že lep čas ne.«

Kam v Ljubljani greste najraje na topel napitek, kam jesti, kam na sladico in kam se zabavati?

»Zelo rada popijem kavico oziroma si privoščim kakšen toast v Zvezdi, na brunch rada zavijem v Le Petit Cafe pri Križankah. 

Kar pa se tiče hrane, bom iskrena, da raje kaj doma skuham. Radi pa kdaj tudi kaj naročimo in gremo iskat, sploh azijski okusi so meni in družini zelo všeč. Zdaj, ko tuhtam tole, res prav opažam, da zelo malo jemo 'zunaj' …«

Če bi morali narediti fotografijo za razglednico Ljubljane, kje bi jo naredili?

»Ponudila bi dva predloga - vključila bi poletni mestni vrvež, 'good vibe' nekje v starem mestnem jedru ali pa »martinčkanje« oziroma sproščeno uživanje nekje ob Koseškem bajerju.«

Katera je po vašem mnenju najbolje varovana skrivnost Ljubljane?

»To pa bo pa po moje res vprašanje bolj za ta prave, avtohtone Ljubljančane. (smeh)«

Je Ljubljana najlepše mesto? Zakaj?

»Ljubljana je krasna, ponuja vse od krasnega zelenega parka korak vstran do mestnega jedra. Manjka le še kakšen dober klub ali pa konec koncev lokal za žur in kjer je vstop za 25+«

Kaj je po vašem mnenju največji minus slovenske prestolnice?

»Megla! (smeh) Na to sicer prestolnica sama ne more vplivati, je pa res da imam sama najraje sonček in me včasih konstantna megla in sivina zamorita, medtem ko se mi mami po telefonu hvali, da je pri njih pa čisto sonce. Velik minus pa je tudi promet – ogromno pleha, ki drenja v center!«

Katera je oblika prevoza po Ljubljani vam je najljubša?

»V kolikor bi živela v centru Ljubljane, bi se še naprej vozila s kolesom. Glede na to, da pa z družino zadnja leta živim na robu Ljubljane, je avto za name najhitrejše prevozno sredstvo, žal.«

Kdo je za vas ikona Ljubljane?

»Prva oseba, ki mi pade na pamet je župan Zoran Jankovič. To, da je Ljubljana danes takšna kot je, gre ogromno zaslug njemu.«

Kateri znan obraz tudi sami največkrat srečate na ljubljanskih ulicah?

»Uf, že dolgo nobenega, ponavadi sem res v kakšni družbi in sem bolj fokusirana na družbo in manj na ljudi okoli sebe. (smeh)«

Vas ljudje v Ljubljani pogosto prepoznajo in ogovorijo?

»Prepoznajo že, podarijo nasmeh.«

Kateri je najlepši spomin, ki vas veže na Ljubljano?

»Ko sem s kolesom švigala iz enega konca na drugi konec mesta in pa sproščeno druženje in kofetkanje kje ob Ljubljanici. Priznam, tega je danes čisto premalo …«