Ana Maria Mitić je voditeljica, improvizatorka, glasbenica, moderatorka, igralka, komičarka in lutkarica, ki vedno napolni prostor z dobro voljo in svojo nalezljivo energijo. Otroštvo je preživela na Viču, zdaj pa že vrsto let živi v centru prestolnice, ki jo navdihuje na vsakem koraku.
Nekatere je delila z nami …
Ste avtohtona Ljubljančanka? Kdaj in kje se je začela vaša »ljubljanska pot«?
»Ja, rojena in vzgojena v Ljubljani. Sijajno otroštvo smo preživljali na Viču, na Grbi, tam sta še vedno doma moja starša, jaz pa sem že od 22. leta 'centrašica'.«
Kaj je po vašem mnenju značilno za Ljubljančane?
»Da smo odprti, prijazni, svetovljanski.«
Kakšna predstava o Ljubljančanih je najbolj zgrešena?
»Da ne znamo parkirati v drugih slovenskih mestih.«
Kaj je vaša prva asociacija na Ljubljano?
»Zmajski most in Ljubljanica.«
Katera pesem vas spomni na Ljubljano?
»Tja ram pa rariiiiii, nobenih skrbiiiii, sreča na vrvici!«
Kakšen film bi morali posneti v Ljubljani?
»Kakšen dober vojni film, akcijsko streljačino.«
Kateri del Ljubljane vam je najbolj pri srcu?
»Center, seveda.«
Kdaj ste se nazadnje povzpeli na Rožnik?
»Prejšnji mesec. Bolj pogosto grem na grad.«
Kam v Ljubljani greste najraje na topel napitek, kam jesti, kam na sladico in kam se zabavati?
»Moj ljubi kavni kotiček je pri Čoklu, jem rada vsepovsod, najraje grem na zajtrk v hotel Cubo, najboljše sladice pa najdem v Zebra Patisseries.«
Kje brezplačno parkirati čim bliže centra?
»Ne vem, jaz živim v centru, pa parkiram pri sebi doma.«
Če bi morali narediti fotografijo za razglednico Ljubljane, kje bi jo naredili?
»Na strehi Neuhausa, tam je terasa s čudovitim razgledom.«
Katera je po vašem mnenju najbolje varovana skrivnost Ljubljane?
»Da je na Mali ulici najboljša Mestna igralnica – raj za starše in majhne otroke.«
Je Ljubljana najlepše mesto? In zakaj?
»Seveda, da je! Ker je butična in hkrati moderna; obvladljiva, a vendar svetovljanska, hkrati mirna in presenetljiva. Je zabanva, a tudi varna. Trenutno iskreno ne bi želela živeti nikjer drugje.«
Kaj je po vašem mnenju največji minus slovenske prestolnice?
»Da so kakšne čudovite rezidence zanemarjene.«
Če ne bi mogli živeti v Ljubljani, kje bi želeli živeti?
»V Kopru.«
Katera je vaša najljubša oblika prevoza po Ljubljani?
»Dokler me nesejo, se najraje premikam z lastnimi nogami, takoj naslednja izbira je kolo. Grem z veseljem tudi na avtobus, izposodim si električni avto – predvsem dajem prednost bolj zelenim izbiram, če le gre.«
Kdo je za vas ikona Ljubljane?
»Jih je kar nekaj: morda je skrajni čas, da naredimo ljubljansko zvezdno stezo, tako kot v Holivudu.«
Kateri znan obraz tudi sami največkrat srečate na ljubljanskih ulicah?
»Mnogo prijetnih ljudi, sploh mi srce pogreje, kadar naključno naletim na poznano osebo, ki ježe nekaj časa nisem videla, pa zi vzamemo nekaj minut za klepet. Zato je ta naša ljubljanska tržnica tako neprecenljiva!«
Vas ljudje v Ljubljani pogosto prepoznajo in ogovorijo?
»Žal so nekateri neotesani, celo, če je z menoj sinček Lev. Ko sem sama, v redu, grabite, napadajte, ampak kadar sem pa z otrokom, bi pa pričakovala, da po osnovah bontona ne rinemo v soljudi, a ne?«
Kateri je najlepši spomin, ki vas veže na Ljubljano?
»Si upam trditi, da bom najlepše spomine tu še ustvarila!«
Če bi morali tujcu predstaviti Ljubljano s petimi znamenitostmi, ki jo najbolje predstavljajo, katere bi izbrali?
»Za tak čudovit turistični dan bi jih peljala v Mostec, po Poti spominov in tovarištva, k Žabarju na kosilo in sladoled. Potem pa po centru mesta, pokazat Zmaja, Prešerna, vse to; in zvečer gor na Grad, gledat mestne luči. Za zaključek noči, ki naj se nikoli ne neha, pa v Nebo!«
Kam bi najprej poslali tujca, da si mora ogledati v mestu?
»To je pa zelo odvisno od njihovih želja: če so bolj za naravo, naj jih raziskovanje popelje čez Tivoli pa dalje do ZOO-ja, če pa so bolj za urbana doživetja, pa bo BTC bolj primerna destinacija.«