O tem smo se pogovarjali z Miranom Inhofom iz agencije Bfree koncerti, ki so zadnja leta na koncerte po Sloveniji in Evropi odpeljali več tisoč ljubiteljev glasbe.
Miran, ste eden bolj znanih ponudnikov obiskov koncertov znanih glasbenih skupin, zato nas zanima: Kdaj in kje bo prvi koncert, ki ga bomo lahko obiskali?
»Koncerte sicer že lahko obiskujemo, a v okvirjih in po navodilih pristojnih zdravstvenih inštitucij. Se pravi z ohranjanjem socialne distance, merjenjem telesne temperature na vhodu, masko, brez možnosti dostopa do šanka, na varni razdalji do nastopajočih in podobno. To seveda ni sproščen obisk koncerta in ni tisto pravo doživetje, kakršnega smo vajeni. Če pa mislite, kdaj bomo šli lahko na koncert na način, kot smo ga vajeni, kjer se družimo, prepevamo in skačemo, pa bo to najverjetneje v začetku prihodnjega leta. Pogoj je razvoj cepiva, za katerim drvi ves svet. Optimistične napovedi prihajajo tako iz Evrope, kot iz ZDA in Azije, Rusija je pred dnevi odobrila prvo cepivo proti covidu-19. Ko bo cepivo enkrat na voljo, vse glasnejše so govorice, da bi naj to bilo konec leta ali takoj po novem letu, se bo situacija vrnila v normalo, a ne takoj, verjetno bo trajalo nekaj mesecev, da se nelagodja otresejo tudi tisti bolj nezaupljivi.«
Kaj pa pričakujete prihodnje leto? Si upate napovedati, kateri koncerti zagotovo bodo?
»S potniki večinoma obiskujemo koncerte v sosednjih državah: v Avstriji, Italiji, Nemčiji, na Madžarskem, Češkem in Hrvaškem, občasno gremo tudi do Anglije. Velika večina napovedanih turnej za 2020 se je prestavila v 2021 po principu copy/paste, torej na skoraj identične termine prihodnje leto. Nekaj turnej je bilo odpovedanih brez nadomestnih terminov. Povsod upajo, da ne bo prišlo do še enega zamika in da bo prej omenjeno cepivo - dvomim, da obstaja druga rešitev za povratek v normalnost – čimprej omogočilo življenje, kot smo ga bili vajeni. V zahodnem svetu koncertna industrija in športne prireditve pomenijo velik posel, kjer se obračajo milijarde, kar po eni strani ustvarja velik multiplikativni učinek za vse vpletene, po drugi strani pa generira veliko davka za državne blagajne. Da ne omenjamo psihološkega učinka za obiskovalce: eni rabijo koncert s plesanjem in glasnim prepevanjem, da pozabijo na vsakdanje skrbi, drugi se gredo družit na veselico, spet tretji rabijo tekmo v živo, da se podružijo, navijajo in se tako rešijo stresa.
Vsi imamo torej velika pričakovanja za 2021, prvi koncert iz naše ponudbe se bo zgodil 19. februarja, ko v dunajski mestni dvorani Stadthalle nastopa Harry Styles. Koncert je sicer že zdavnaj razprodan. V 2020 ne bomo šli nikamor v tujino, tudi tisti koncerti, ki še niso uradno prestavljeni, bodo kmalu. Če smo malo bolj pesimistični, lahko pričakujemo povratek v koncertno normalnost do aprila, maja prihodnje leto. Apokaliptične napovedi nekaterih o povratku šele v 2022 se mi zdijo pretirane.«
Če želim to jesen vendarle na kakšen koncert, je sploh možno kam iti?
»Lahko greste po Sloveniji. Pravkar se odvija Ljubljanski festival, v Kamniku je Kamfest, v Kranju prirejajo zanimive akustične koncerte s slovenskimi glasbeniki, konec avgusta se v Mariboru začenja Festival Lent, na Metelkovi se najdejo zanimivi koncerti alternativne glasbe in tako naprej. Lahko greste na Hrvaško, kjer ima država več posluha za glasbeno industrijo in je posledično koncertov več. Podobno kot na Hrvaškem je v Italiji in Avstriji, nisem povsem prepričan glede Madžarske, kolega iz Budimpešte pravi, da je stanje na tamkajšnji koncertni sceni precej slabo. Vlado Kreslin, denimo, načrtuje za jesen serijo tradicionalnih božičnih nastopov v Cankarjevem domu, a z zmanjšano kapaciteto. Jesen bo težka v danih okoliščinah, poleti se na odprtih prizoriščih lahko uredi socialna distanca, ker so praviloma ta prizorišča večja, takoj ko pa smo v zaprtih dvoranah, klubih in gledališčih, je kapaciteta zmanjšana do te mere, da tudi razprodani koncerti niso rentabilni. A vsi ti koncerti še ne bodo takšni, kot smo jih vajeni, vsaj do začetka prihodnjega leta ne.«
Kaj pa počnejo letos najbolj znane glasbene skupine, kot je na primer G'N'R, ker so njihovi nastopi odpovedani?
»Največjim izvajalcem se situacija ne pozna tako katastrofalno kot manjšim in srednjim. Pač so prestavili koncertne načrte za eno leto. Je pa tako, da ti glasbeniki v svoji organizaciji praviloma zaposlujejo kar nekaj ljudi, predstavljajte si, da imajo d.o.o. z nekaj deset zaposlenimi. Glasbeniki, ki na turneji lahko generirajo 100 ali več milijonov prihodka - pozor, ne dobička, če bi se tako zlahka generiralo toliko dobička, bi jih bilo 80 % že zdavnaj upokojenih - iz naslova prodanih vstopnic, imajo za sabo obsežno organizacijo. Težko delaš tako velik posel, če so v timu le štirje glasbeniki in menedžer, potrebna je večja ekipa. Pred leti je pri založništvu veljalo, da 10 odstotkov najuspešnejših glasbenikov omogoča delo, snemanje in turneje ostalim 90 odstotkom, ki se borijo za svoj prostor pod soncem - govorim iz vidika glasbenih založb. Zdaj je tam verjetno drugače, a koncertna industrija deluje na podobnem principu z vidika velikih agencij, ki organizirajo turneje. A da ne bo izpadlo, da se nam smilijo superzvezdniki, ki živijo v velikih vilah - v katastrofalnem položaju so sedaj vsi ostali, ki ne razprodajajo turnej v nekaj urah in celotna industrija, ki omogoča izvedbo koncertov iz vseh zornih kotov.«
Vi imate stike tudi s slovenskimi glasbeniki. Kaj oni počnejo letos? Koncertov nimajo, od česa živijo?
»Vsi poskušajo nastopati po najboljših močeh in znotraj danih dovoljenj. Upam, da mi tega zdaj ne bo kdo od kolegov zameril, a pri nas spet ni tako veliko glasbenikov, ki bi živeli izključno od izvajanja in ustvarjanja glasbe, brez drugega vira dohodka. Gre za velikost trga. Če želiš imeti neko normalno življenje in živeti od glasbe, moraš biti tako popularen, da lahko v manjšem mestu prodaš vsaj 200 kart na koncert in imaš nekaj radijskih hitov, ki generirajo prihodek iz naslova avtorskih pravic. Druga možnost pa je, da si čisto komercialen zabavljač in nastopaš na porokah in podobnih prireditvah. Pri nas ima veliko glasbenikov še nek dodaten vir dohodka. V tujini, torej na večjem ali mednarodnem trgu, je pa ta ogroženi segment glasbenikov neproporcionalno večji. Izvajalec, ki proda 500-1000 ali 2500 vstopnic in je na turneji 6 ali 9 mesecev letno, je sedaj na robu preživetja. Zdaj bo nekdo na hitro izračunal, da 1000 vstopnic po ceni 40 evrov pomeni 40.000 evrov prihodka in meni, da ni 'šans', da vsaj polovice v žep ne pospravi ta, ki stoji na odru. A ni tako. Po odbitku stroškov produkcije, najema dvorane, davkov, provizije za vstopnice, menedžmenta, varnostne službe itd. praviloma ostane ravno toliko, da preostalih 6 mesecev na leto živijo neko normalno življenje. Ostalih 6 mesecev pa morajo garati za svoj denar, zlasti če ne dobivajo plačil iz naslova radijskega predvajanja, se pravi če niso izrazito komercialno usmerjeni in se jim ni posrečilo posneti zimzelenega hita, ki se vrti leta in leta.«
V resni stiski pa so se v Sloveniji in povsod drugje znašli predvsem tisti, brez katerih ni dogodkov in jih obiskovalci običajno niti ne opazijo: tonski mojstri, mojstri za luči, tehniki, lastniki ozvočenj in odrov, klubi, lastniki lokalov, organizatorji koncertov, ki zaposlujejo ljudi. Po enih ocenah je pri nas v koncertni posel tako ali drugače vpletenih 30.000 ljudi! Spletni komentarji, naj gredo okopavat krompir, so neprimerni. Pa saj so to ljudje, ki so mojstri svoje (kompleksne) profesije, osebno poznam nekaj takšnih profesionalcev, ki zlahka sodelujejo pri izvedbi koncertov največjih zvezdnikov, ki jih zanese k nam. Saj ne prosijo miloščine, prosijo le, naj se jim dovoli, da si sami zaslužijo prihodke.«
Katerim slovenskim glasbenikom gre najbolje? Kdo se je v novih razmerah najbolje znašel, kaj počne?
»Tisti, ki lahko nastopajo sami s kitaro ali klavirjem, so na boljšem, saj lahko delajo koncerte tudi za 50 ljudi, izjemoma več, bendi, orkestri in pevski zbori pa so zdaj precej hendikepirani, ker jih je več in s tem zmanjšujejo kapaciteto prizorišča, s tem da se v dovoljen 'kontigent' šteje še tehnično osebje in varnostniki. Kaj naj sam na odru počne bobnar, basist ali saksofonist? Poleti sicer lahko nastopajo tudi bendi zaradi večjih prizorišč, na katerih se lahko publika razporedi na varno razdaljo, jeseni to ne bo več mogoče.«
Za kdaj vi oziroma vaša agencija Bfree koncerti načrtujete naslednjo organizirano turo?
»Nam se je posel popolnoma ustavil 7. marca, ko smo tik pred zdajci potnike obvestili, da se koncert Andrea Bocellija v Stožicah prestavlja. Dobesedno deluje, kot da smo trčili ob zid in za zdaj kaže, da se bomo prvič premaknili 19. februarja 2021 na koncert Harry Stylesa. Torej gre za 100 % ustavitev posla za polno leto. Ko se bo zadeva enkrat normalizirala - in se bo - potem pa bo poletje 2021 izjemno naporno. In vsi si bomo oddahnili, mi, glasbeniki, organizatorji in publika.«
Starejše novice
