Vlada, dobrodošla na Povšetovi, se je glasil eden od transparentov, s katerimi so pravosodni policisti pred zaporom na Povšetovi v Ljubljani izrazili nezadovoljstvo s slabimi delovnimi razmerami.
Zaposleni v zaporih so ob 11. uri z enournim opozorilnim protestom pred vsemi slovenskimi zapori in prevzgojnim domom v Radečah opozorili na nevzdržne delovne razmere.
Pred ljubljanskim zaporom na Povšetovi jim je prisluhnila tudi ministrica za pravosodje Andreja Katič, ki so jo pozvali k takojšnemu ukrepanju in reševanju aktualne problematike.
Vlada, dobrodošla na Povšetovi, se je glasil eden od transparentov, s katerimi so pravosodni policisti pred zaporom na Povšetovi v Ljubljani izrazili nezadovoljstvo s slabimi delovnimi razmerami.
Vladi sporočajo, da tako ne gre več. Opozarjajo, da so razmere v zaporih nevzdržne, saj so zapori prezasedeni, da njihovo delo ni cenjeno in ovrednoteno.
»Zaporski sistem je živ organizem, ki živi 24 ur na dan vse leto.
Če ga država oziroma vlada zanemarja, se maščuje,« je poudaril predsednik sindikata ljubljanskih zaporov Boštjan Zakrajšek.
Zapori in zaposleni preobremenjeni
Zaposleni v zaporih od vlade nemudoma zahtevajo rešitev kadrovske stiske, pravično nagrajevanje zaposlenih, razbremenitev prezasedenosti zaporov in varno, zdravo ter finančno stabilno delovno okolje.
»Želimo plačo, primerljivo s policisti in vojaki. Ti dobijo nekaj več dodatkov od nas, tudi mi jih želimo,« je poudaril Zakrajšek.
Poudaril je, da so zaposleni preobremenjeni, saj zaporski sistem poka po šivih.
»Imamo okoli 50 odstotkov zaprtih tujcev, ki so storili kazniva dejanja. Zapor ni primerljiv z azilnim domom, saj v zaporu delamo z njimi 24 ur na dan,« je izpostavil.
Samo v ljubljanskem zaporu po njegovi oceni primanjkuje najmanj 50 pravosodnih policistov, na ravni države pa v sistemu najmanj 30 odstotkov zaposlenih.
Predsednik sindikata državnih organov Frančišek Verk je poudaril, da so vladi predlagali kolektivno pogodbo za pravosodne policiste in vse ostale, ki so zaposleni v slovenskih zaporih in prevzgojnem domu Radeče.
Vendar iz dopisa, ki jim ga je poslal minister za javno upravo Franc Props, izhaja, da vlada temu ni naklonjena in želi položaj še naprej urejati znotraj kolektivne pogodbe za državno upravo, uprave pravosodnih organov in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti.
»Če imamo enovit sistem, bi morala država poskrbeti tudi za pravosodne policiste in za zaporske uslužbence,« je poudaril Verk.
Katičeva: Pozna se, da je Slovenija na migrantski poti
Ministrica za pravosodje Andreja Katič podpira zaposlene v zaporih.
»Seznanjena sem z razmerami. Vse skupaj se vleče že leta, prav je, da spregovorijo in opozorijo,« je izpostavila ministrica, ki se je pomešala med protestnike.
Spomnila je, da so v sredo skupaj z vodstvom uprave napovedali sistemske ukrepe za reševanje aktualne problematike.
Ministrica verjame, da bodo o nastali situaciji v čim krajšem možnem času spregovorili tudi s predstavniki sindikatov vseh zaporov in skupaj oblikovali sistemske ukrepe.
Spomnila je, da so se v sredo na sestanku dogovorili, da do naslednjega tedna naredijo temeljito analizo plač zaposlenih.
Ob tem je izrazila obžalovanje zaradi razmer v slovenskih zaporih.
»Nikoli si nisem mislila, da bomo kot družba imeli tako polne zapore, da imamo vse več kriminala. Predvsem pa se pozna tudi to, da je Slovenija na migrantski poti,« je poudarila Katič.
Ministrica upe polaga v primerno migracijsko politiko Evropske unije, pa tudi v izgradnjo novega zapora v Dobrunjah. Ta sicer ne bo rešil prostorske stiske v zaporih v zadostni meri, jo bo pa nekoliko razbremenil, je poudarila.
»Prezasedenost in pomanjkanje kadra sta ključni problem,« je poudaril direktor Uprave Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij Bojan Majcen.
Tudi Majcen meni, da izgradnja novega zapora v Dobrunjah ne bo rešila celotne problematike, jo bo pa omilila.
Ima pa država po njegovem mnenju na voljo tudi druge vzvode za reševanje prezasedenosti v zaporih, med katerimi je omenil pomilostitve, amnestije in politiko pogojnih odpustov.
Poudaril je, da v slovenskih zaporih še nikoli ni bilo toliko tujcev, kot jih je sedaj, ob čemer je spomnil na 308. člen kazenskega zakonika.
Čeprav se je priliv tujcev zdaj dejansko nekoliko zmanjšal, v čemer vidi svetlo točko, pa Majcen meni, da bomo posledice čutili še leta.
Zaposleni v zaporih od pristojnih med drugim zahtevajo takojšnjo obravnavo in sprejetje kolektivne pogodbe za Upravo Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij, s katero se lahko izboljša status vseh zaposlenih v zaporskem sistemu.
Zahtevajo tudi odpravo plačnih anomalij v novi plačni reformi, ki naj se odpravijo čim prej, s čimer bi se po njihovem mnenju zagotovila vsem službam v zaporskem sistemu enakovredna obravnava.
