Z današnjim dnem se spreminja prometni režim od križišča Celovške ceste in Prušnikove ulice do križišča Celovške in Kosmačeve ulice.
Do predvidoma marca prihodnje leto bo promet v času del potekal po dveh zoženih prometnih pasovih v vsako smer.
»Gradnja bo v prvi fazi potekala izven trase Celovške ceste. Zaradi prestavitev in novogradnje komunalnih vodov bo po pojasnilu Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo, ki upravlja s tem delom Celovške ceste, bistveno posegala v kolesarske povezave in prometni režim na obračališču pri Merkurju.
Naslednje faze gradnje bodo obsegale dela na trasi Celovške ceste. Gradbena dela bodo zaključena predvidoma jeseni 2025,« so sporočili z Darsa.
Glavnina del bo potekala na Celovški cesti, in sicer približno kilometer v dolžino, zato so predvideni omilitveni ukrepi, ki bodo v največji možni meri zmanjšali vpliv hrupa in prašenja na bližnjo okolico gradbišča.
Dela bodo med drugim obsegala ureditev uvoza in izvoza, ki bosta omogočila zavijanje iz predora Šentvid na Celovško cesto proti centru mesta in v obratni smeri proti Vižmarjam v predor.
»Dejstvo je, da brez zapor gradnje ni mogoče izvesti. Uporabnikom se zato zahvaljujemo za razumevanje in strpnost.
Celovška cesta je namreč prometno zelo obremenjena (na letni ravni jo med Šentvidom in severno obvoznico prevozi v povprečju približno 40.000 vozil na dan), tako da bodo dela zagotovo vplivala na pretočnost prometa.
Vendar pa se bosta po zaključku del izboljšali tako pretočnost kot prometna varnost,« so še sporočili.
Sicer pa projekt predvideva še preureditev semaforiziranega križišča na Celovški cesti pri predoru, razširitev in prenovo dela vpadnice v Ljubljano med križiščem s Prušnikovo ulico pri objektu Galant in križiščem s Kosmačevo ulico pri gostilni Jelen ter rekonstrukcijo semaforiziranih križišč na omenjenih dveh točkah.
Dela bo izvajala Gorenjska gradbena družba. Pogodbena vrednost znaša 9,6 milijona evrov brez davka oziroma 11,8 milijona evrov z davkom.
Večinski del finančnega vložka bo skladno s sklenjenim sofinancerskim sporazumom prispeval Dars (približno 90 odstotkov), ki tudi vodi to investicijo, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo bo sofinancirala stroške izgradnje ceste in cestne infrastrukture v območju križišča »Jelen« (preostalih deset odstotkov), medtem ko bo Mestna občina Ljubljana za potrebe gradnje zagotovila zemljišča v svoji lasti.
Starejše novice
