V Društvu SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja se vsa leta srečujejo tudi z žrtvami posilstev.
V Društvu SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja so izpostavili, da 'po pravilu' žrtve tovrstnih kaznivih dejanj ne prijavijo takoj, ker so šokirane, prestrašene, počutijo se razvrednotene, razčlovečene, osramočene in zaradi družbene stigme.
Pa čeprav se morda dogajanja okrog sebe niso zavedale, so lahko dajale celo vtis sodelovanja zaradi podtaknjenih nevarnih substanc z namenom zlorabe njihove spolne integritete.
»Ko žrtve posilstva morda vendarle zberejo pogum, da se nekomu zaupajo, so previdne. Slišale so mnogo zgodb, kako se žrtvam ne verjame, kako se jih obsoja, kako je bolje, da če se ti kaj takega zgodi, potrpiš, da čim hitreje mine in čim hitreje na to, kar se je zgodilo, tudi pozabiš,« so poudarili v društvu.
»Nikoli ne pozabiš«
V društvu so poudarili, da takšnega dogodka ne pozabiš. Da preživeta travma po spolnem nasilju ostaja. Če se samega dogodka spomniš ali ne. Nekje v telesu se zatakne, nekje v duši razžira.
»Kako pomembno je, da žrtvam verjamemo, vedo povedati tiste, ki so dobile izkušnjo verjetja. Kako pomembno je, da zdržimo ob njih in gremo z njimi skozi proces celjenja. Brez trenutka, ki bi jim dal občutek, da v karkoli dvomimo ali jih krivimo za zločin, ki so ga preživele. Ker so že tako zelo težko spregovorile,« je izpostavila predsednica Društva SOS telefon Maja Plaz.
Dodala je, da ni 'protokola', po katerem se vede žrtev posilstva. Da je vsaka izkušnja izkušnja zase. Da ni seznama, po katerem delamo kljukice in če se vse izide, potem žrtvi lahko verjamemo, da se je posilstvo zgodilo.
Materialnih dokazov po pravilu ni. Žrtve skoraj po pravilu prijavijo, ko preteče že nekaj časa, nekaj dni, mesecev. Včasih celo nekaj let, desetletij.
Sistem, neprijazen do žrtev
Ko podajo prijavo, tako Plaz, se drugi del težke poti šele začenja. Sistem do žrtev ni prijazen. Sistem je do oškodovank, če sploh pridejo do sodišča, krut, je izpostavila.
»Prišli smo do spremembe zakonodaje na področju posilstva. Vendar se stvari s spremembo zakonodaje same od sebe ne spremenijo. Žrtve so še vedno izpostavljene največjemu možnemu dvomu v kaznivo dejanje, ki so ga prijavile. V nobeno drugo kaznivo dejanje se tako zelo ne dvomi kot ravno, ko gre za posilstvo,« je zapisala.
Nadaljevala je:
»In zgodbo morajo potem ponavljati znova in znova in znova. Spomnimo se gospe, ki nas klicala, da je po šestih letih ponovno klicana na sodišče. Da ne zmore.
Da ve, da jo bodo obtožili lažne prijave, da če se tam ne bo pojavila, ve, da bo kaznovana, da piše v vabilu, da jo bodo privedli, če ne pride. Ampak da ne zmore že desetič ponavljati, kaj se je zgodilo pred več kot pol desetletja. Da poskuša živeti naprej. Jo lahko razumemo?«
Pomembno je, da žrtve ne ostanejo same
Po prijavi posilstva je velikega pomena, da žrtve ne ostanejo same, je poudarila Plaz.
»Da priče spregovorijo. Da se pogumno opredelimo PROTI spolnemu nasilju in ga NE opravičujemo. Da ne delimo posnetkov spolnega nasilja na družbenih omrežjih temveč prejeto vsebino prijavimo!
Žrtve, ki so ga doživele, so žive osebe. Govoriti o njih kot o objektih, ki si jih je nekdo privoščil, ko niso vedele zase, jih dodatno poškoduje in daje moč posiljevalcem. Če lahko osebo izkoristiš in ostaneš nekaznovan, si v družbi car! Takšno sporočilo dobijo tisti, ki žrtve zadrogirajo, posilijo in ostanejo nekaznovani,« je bila jasna.
Kako ravnati, če ste doživeli posilstvo?
Podala je tudi nekaj napotkov, kako ravnati v primeru, da ste doživeli posilstvo.
»Čim prej pojdite na varno. Pokličite policijo. Pokličite nekoga, ki mu zaupate. Ne tuširajte se, zavarujte vse dokaze. Obleko in druge predmete, ki so bili takrat ob vas, na katerih so telesne tekočine, spravite v papirnato vrečko. Ne premikajte stvari v prostoru, pustite vse, kot je bilo.
Fotografirajte mesto napada. Pojdite v zdravstveno ustanovo, kjer bodo dokumentirali napad. Sodelujte s policijo. Veliko zahtev. Redkokatera žrtev jih zmore izpolniti. Naravna reakcija je, da želijo čim hitreje narediti vse, da bi se spet počutile normalno,« je zapisala.
»Posilstvo je zločin. Če ni dokazov še ne pomeni, da se ni zgodilo. Če ni obsodbe, še ne pomeni, da je žrtev lagala,« je sklenila in pozvala, da so v društvu dosegljivi 24 ur na dan, na telefonski številki 080 11 55.
