Iz več zdravstvenih domov po državi so za STA pojasnili, da jim je uspelo v celoti vzpostaviti programe zdravstvene preventive, ki so bili v času epidemije covida-19 v različni meri okrnjeni.
Ob tem zdravniki opozarjajo na posledice neizvajanja preventive pri bolnikih in dodajajo, da bo zaostanek težko oziroma nemogoče nadomestiti.
Zaradi epidemije velika obremenitev tudi na primarnem nivoju zdravstva
Ne le v bolnišnicah, epidemija covida-19 je močno povečala obremenitve tudi na primarnem nivoju zdravstva. V zdravstvenih domovih so tako zagotavljali obravnave okuženih z novim koronavirusom v covidnih ambulantah, odvzemali so brise za testiranje na okužbo, kasneje so izvajali tudi cepljenje proti covidu-19.
Vsaj del kadra so za zagotavljanje omenjenega v številnih zdravstvenih domovih zagotovili s prerazporejanjem, večinoma zaposlenih, ki delajo na področju zdravstvene preventive.
Realizirana zgolj polovica načrtovanih programov referenčnih ambulant
Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije so pojasnili, da je bilo v lanskem letu za centre za krepitev zdravja predvidenih 7,96 milijona evrov, za referenčne ambulante pa 24,39 milijona evrov.
Od tega so zdravstveni domovi realizirali za 86,27 odstotka načrtovanih programov za centre za krepitev zdravja in 51,83 odstotka načrtovanih programov za referenčne ambulante.
Številni zdravstveni domovi ponovno izvajajo preventivne dejavnosti
Več zdravstvenih domov je potrdilo, da so po umirjanju epidemičnih razmer zopet vzpostavili izvajanje preventivne dejavnosti.
V Zdravstvenem domu Ljubljana so ob tem pojasnili, da so največji upad preventive v lanskem letu beležili v zdravstveno vzgojnih centrih, v Zdravstvenem domu Koper pa, da preventiva odraslih deluje od začetka marca, preventivne dejavnosti otrok in mladostnikov pa niso nikoli prekinili.
Podobno je v pogovoru za Slovensko tiskovno agencijo povedal tudi direktor Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca Maribor Jernej Završnik. V mariborskem zdravstvenem domu so v januarju tako začeli postopno izvajanje zdravstvene preventive v referenčnih ambulantah in centrih za krepitev zdravja.
Zaradi neizvajanja preventivnih dejavnosti na škodi pacienti
V Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca Maribor so v času nedelovanja določenih preventivnih dejavnosti po Završnikovih besedah beležili večji obseg dela v ambulantah družinske medicine.
Največjo škodo pa so utrpeli pacienti, ki so ostali brez ustreznih obravnav in bili posledično upravičeno nezadovoljni, je dejal. Zato v prihodnosti pričakuje povečan obseg obravnav pacientov z večjimi zdravstvenimi težavami, ki bi jih sicer lahko zajeli že ob preventivnih pregledih, če bi se izvajali.
Zaradi odpovedanih preventivnih pregledov prihaja do neurejenih kroničnih bolezni
Tudi predsednik odbora za osnovno zdravstvo pri Zdravniški zbornici Slovenije Rok Ravnikar je povedal, da zaradi odpovedanih preventivnih pregledov prihaja do neurejenih kroničnih bolezni in postavitve diagnoz z zakasnitvijo. Ob tem je spomnil, da je pritisk na ambulante družinske medicine že več let večji, kot zmore sistem.
V Zdravstvenem domu Celje ocenjujejo, da je škoda zaradi prekinjene preventive ogromna, saj se v času epidemije pri pacientih preventivno ni iskalo posebnih težav.
V Zdravstvenem domu Koper pa pojasnjujejo, da so kljub obtožbam o neodzivnosti primarnega zdravstva sodelovali s pacienti in jih pregledovali.
Ob se postavlja vprašanje, koliko časa bo trajalo, da bo zdravstvenim domovom uspelo nadoknaditi zaostanek zaradi odpovedanih preventivnih dejavnosti.
Izpad zaradi pomanjkanja družinskih zdravnikov ne bo nadomeščen
Završnik pojasnjuje, da so se v Zdravstvenem domu o tem pogovarjali in ocenili, da bodo za nadomestilo zaostanka potrebovali od devet do 12 mesecev, če v tem času ne bo prišlo do novega poslabšanja epidemičnih razmer.
Ravnikar pa ocenjuje, da izpad zaradi pomanjkanja družinskih zdravnikov ne bo nadomeščen.
»Če bi se zdravnikom dopustilo, da se ukvarjajo z diagnostiko in zdravljenjem, za kar so izobraženi, bi že ob trenutnih kapacitetah veliko več bolnikov prišlo do ustrezne obravnave,« je poudaril.
Ob tem je dodal, da je za to potrebna politična volja z učinkovitimi sistemskimi ukrepi reorganizacije in optimizacije zdravstvenega sistema ter ustrezna digitalizacija zdravniškega dela z informacijsko podporo.
Epidemija še ni končana
Ravnikar pojasnjuje, da se obremenitve zaradi epidemije covida-19 na primarni ravni zdravstva zmanjšujejo, a družinski zdravniki vsakodnevno še vedno sprejemajo klice okuženih s koronavirusom oziroma oseb, ki imajo simptome okužbe.
»Covid-19 ni izginil, še vedno so tudi zdravniki prerazporejeni v covidne ambulante in na cepljenje. Še vedno obolevajo tudi zdravstveni delavci,« je poudaril. Tudi Završnik svari, da se epidemija covida-19 še ni končala.
V Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca Maribor so tako v začetku minulega tedna med opravljenimi hitrimi testi okužbo s koronavirusom potrdili pri polovici testiranih.
Ljudem zato svetuje upoštevanje epidemioloških priporočil - nošenje zaščitnih mask v zaprtih prostorih, razkuževanje rok in izogibanje druženja velikega števila ljudi.
»Iskreno nikomur ne priporočam, da zboli, če to ni potrebno,« je opomnil.
Starejše novice
