Foto: Osebni arhiv
Profile picture for user Ljubljanainfo Ljubljanainfo
Ustvarjeno dne
Ned, 25.9.2022 13:43
Ovire dojema kot izzive. Prekmurec se je rodil popolnoma gluh, a ga to ni ustavilo, da ne bi uresničeval svojih športnih sanj. Z rezultati iz leta v leto potrjuje, da spada v svetovni vrh tenisa gluhih.

Marino Kegl je športnik s sporočilom. Sobočan že dolga leta dokazuje, da praktično ni ovire, ki bi ga zaustavila pri tistem, kar počne najraje, uspešno igra tenis.

Sedemindvajsetletnik je pred dnevi slavil zmago na mednarodnem turnirju v Bratislavi, ki so ga v slovaški prestolnici pripravili ob mednarodnem dnevu znakovnega jezika.

Kegl je za novo zmago dobil pet dvobojev, v finalu pa je po dveh nizih (6:1 in 6:0) premagal mladega domačina Mareka Vaca, sicer desetega igralca svetovne lestvice.

»Trudim se biti uspešen, tako v konkurenci gluhih, kakor tudi s slišečimi. V Bratislavi je bil velik praznik gluhih. Bilo je veliko prireditev in športnih turnirjev, v nogometu, odbojki na mivki, tenisu. 

Sodelovali so Slovaki, Čehi, Poljaki, Madžari, Hrvati, Slovenci in morda še kdo. Zvečer, na razglasitvi vseh zmagovalcev, je bilo nogometno igrišče polno gluhih in slišečih od blizu in daleč. 

Zmaga na tem turnirju mi, tako kot vsaka zmaga, pomeni veliko. Na takšne turnirje gluhih hodim iz spoštovanja do vseh invalidov,« je Marino povedal za Sobotainfo.

Četrti na olimpijskih igrah gluhih

Maja se je še tretjič v karieri udeležil olimpijskih iger gluhih. Leta 2013 se je v Sofiji kot najmlajši teniški igralec prebil v četrtfinale, letos pa je ponovil uspeh izpred petih let in zasedel četrto mesto.

Kot tretjepostavljeni igralec svetovne lestvice se je moral v brazilskem Saxias do Sulu spoprijeti z višjo nadmorsko višino in drugačnim podnebjem, temu pa je moral prilagoditi svoji igro, saj žogica na višji višini odskakuje drugače kot sicer.

V dvoboju za bronasto medaljo ga je premagal Indijec Prithvi Sekhar, Kegl pa je bil med polfinalisti edini, ki je stoodstotno gluh, kar je v primerjavi s tekmeci dodaten in velik izziv.

Če je bil trener in oče Darko Kegl zadovoljen z rezultatom, Marino takoj po turnirju ni skrival razočaranja. Kako pa na nov izjemen dosežek gleda danes, z nekaj časovnega zamika?

»Uspeh in poraz. Že drugič sem na olimpijskih igrah osvojil, nehvaležno, četrto mesto, ki ga hitro vsi pozabijo. 

Če bi šel še enkrat, bi bilo boljše. S trenerjem sva se dobro pripravila, spremenila sva način igre, v praksi pa je bilo potrebno iz teorije to prenesti na igrišče. Ni bilo enostavno na 850 metrih nadmorske višine, visoki vlagi in spremenljivem vetru. Zrak je redkejši, posledično so žogice kar frčale.« 

Prilagaja se tudi s posebnimi vajami

Kot že zapisano, se je Marino v Braziliji za olimpijske medalje meril tudi z naglušnimi športniki, s čimer so verjetno bili v določeni prednosti.

Koliko prilagajanja terjajo takšne razlike, tudi ko igra s slišečimi?

»Ker imam popolno izgubo sluha, sem seveda v veliko slabšem položaju v primerjavi s tistimi, ki imajo izgubo sluha od 55 odstotkov do 99 odstotkov po Fowlerju, saj pri njih zvok s pomočjo slušnih aparatov potuje po normalni poti preko sluhovodov. 

Pri meni, ki imam polžev vsadek, pa zvok pride do mojih možganov preko zunanje enote, ki kodirane električne impulze preko notranje enote neposredno pošlje v slušni živec, ki ga možgani prepoznajo kot zvok. 

Seveda imam posledično težave z ravnotežjem, orientacijo in eksplozivnostjo. To nadomeščam s posebnimi vajami.«

Oče Darko tudi trener

Tudi v Braziliji je bil ob njem oče in trener Darko, ki ne skriva svojega ponosa ob Marinovih dosežkih, a se za uspehi skriva tudi veliko odrekanja in še več trdega dela.

Darko seveda ni edini, ki kot oče opravlja tudi trenersko vlogo, kljub temu pa nas je zanimalo, kako poteka njuno sodelovanje, se kdaj pa kdaj srečata tudi z nasprotnimi stališči?

»Moj trener in ati Darko je verjetno nekaj najboljšega, kaj se mi je zgodilo na moji teniški poti. Tenis razume, natančno ve, kako prilagoditi posamezne teniške elemente mojim zmožnostim in tako gradiva tehniko in taktiko. 

Seveda se večkrat skregava. Je zelo zahteven trener in ne popušča. Vedno reče: 'Na treningih se delajo zmage!' Zavedam se, da samo trdo in dosledno delo prinaša uspehe. Vse takoj rešiva in nisva zamerljiva. To je najina prednost,« razkriva Marino.

S četrtim mestom do svetovnega razreda, spodbuja tudi mlade

S četrtim mestom na olimpijskih igrah si je priigral tudi naziv športnika svetovnega razreda. Marino, ki je zaposlen na ministrstvu za finance, priznava, da mu bo bo to olajšalo udejstvovanje v vseh teniških izzivih.

»Iz mednarodnega razreda sem napredoval v vrhunskega športnika svetovnega razreda. Že mednarodni razred mi je prinesel zaposlitev na ministrstvu za finance, ki sem jo s tem dosežkom samo potrdil. To mi seveda zelo pomaga, da lahko nemoteno treniram,« pravi Sobočan. 

S številnimi mednarodnimi uspehi že nekaj let spada med najuspešnejše člane Zveze za šport invalidov Slovenije, v sklopu te pa je tudi ambasador gibanja Postani športnik.

Gre za program, ki mlade invalide spodbuja v vključevanje v športne aktivnosti, vključuje pa širok nabor aktivnosti, pobud, dogodkov in delavnic namenjenih mladim invalidom, njihovim staršem in drugim deležnikom.

»Kot uspešen vrhunski športnik invalid sem tudi ponosen ambasador slovenskega športa invalidov in ambasador gibanja Postani športnik. Skušam biti vzor mladim športnikom invalidom in neinvalidom. 

Moje sporočilo je moja športna zgodba. Vsem mladim bi rad povedal: 'Delajte pošteno, vztrajajte, volja bo vedno našla pravo pot!',« mladim sporoča naš sogovornik.

Pogled usmerja proti svetovnem prvenstvu

Naš sogovornik pa ne tekmuje zgolj na turnirjih gluhih, uspehe dosega tudi v konkurenci slišečih, predvsem v avstrijski ligi pa tudi na domačih igriščih.

»Tekmovanje s slišečimi je zame posebni izziv. V Avstriji zelo rad igram. Marca bo točno deset let, odkar sem član kluba TC KERN - Vogau in se že vidim kot domači igralec. 

Lepo so me sprejeli, zelo me spoštujejo, z mojimi predstavami so zadovoljni, tako da bom kljub temu, da dobivam ponudbe drugih klubov, tukaj ostal. 

V Sloveniji pa sem že dvanajsto leto član ŽTK Maribor, ki je že 19 let zapored najboljši teniški klub v Sloveniji.

Čeprav imam do konca sezone še kar nekaj turnirjev, naslednji teden potujem na turnir gluhih v Prago, so moje misli usmerjene v prihodnje leto, ko bo svetovno prvenstvo gluhih. Ciljam visoko,« je napovedal Kegl.

Verjamemo, da bo s trdim delom in nepopustljivostjo tudi na svetovnem prvenstvu dosegel nov odličen dosežek.

Starejše novice