Dejan Grabić verjame, da lahko z Muro izpolni osnovi cilj letošnje sezone in soboški klub popelje do novega evropskega nastopa.
Dvainštiridesetletnega trenerja smo dan po kvalifikacijski zmagi slovenske reprezentance gostili v studiu Idea televizije. Beseda je nanesla tudi na zmago izbrane vrste in gol Žana Vipotnika, ki je lahko po besedah Grabića vzor za mlade nogometaše iz slovenskega prvenstva.
Mura je bila osrednja tema našega pogovora, zmaga v dvoboju z Olimpijo pa je še dvignila delovno moralo ekipe. Vesel je, da je Niko Kasalo izkoristil ponujeno priložnost, verjame pa, da bo na tem zadetku zdaj le še gradil.
Prvi mož črno-belega štaba je po zadnjih treningih navdušen nad sprejemanjem principov, ki jih zagovarja kot trener, a v istem dahu poudarja, da je potrebno vztrajati in slediti poti:
»Hočem, da bomo taktično bolj urejeni. Če dam primer s tekme proti Olimpiji, smo zgoraj med pritiskom izgubili nekaj ključnih dvobojev. Želim si, da se to v prihodnje ne bo dogajalo in bomo lahko prevzemali pobudo znotraj tekme, ko bomo to hoteli.
Biti moramo intenzivni, agresivni in skušati iskati najkrajšo pot do gola. Pri branjenju moramo biti kot celotna enajsterici urejeni, da bomo nasprotnikom dovoljevali manj, kot smo jih na teh štirih tekmah.«
V boj za evropsko vozovnico
»Zelo težko bo, kot je vsaka tekma. Vsi poznamo našo ligo, kako nepredvidljiva je in kako kakovostna je vsaka ekipa v prvenstvu, ko je v formi. Gremo tekmo po tekmo, čeprav je to floskula. Vse skupaj moramo nadgraditi, saj so bile prve štiri tekme predvsem energija, srce in pragmatizem.
Ne bomo veliko spreminjali, saj lovimo točke do konca sezone. Videli bomo, kam nas bo to pripeljalo. Dejstvo je, da bo več tekem v gosteh, kaj to spremeni za nas? Morali bomo znati najti motivacijo in energijo v stresnih trenutkih brez naše domače publike.
Verjamem, da jo bomo, saj imamo karakterno in izkušeno ekipo. Dobro bomo trenirali, če si bomo zaslužili, pa bomo osvajali tudi točke,« pred nizom odločilnih preizkušenj - tekme z Domžalami, Mariborom in Koprom bodo odigrane v gosteh - napoveduje strateg Mure.
Točke ostajajo prioriteta črno-belih, kljub temu pa je Grabić reprezentančni premor izkoristil tudi za preizkus nekaj upov mladinske selekcije. Nekaj od njih jih je priložnost dobilo tudi na današnji tekmi z Varaždinom.
Čeprav je po koncu dvoboja z Olimpijo užival v veselju nogometašev, ki so rajali pred navijači, je hitro pozabil na veselje. Kot pravi, šport zahteva vsakodnevno odrekanje, večje možnosti za uspeh pa ima tisti, ki to obdrži skozi daljše obdobje. Tudi zato se ni dolgo ubadal s komentarji Albert Riere:
»Vseeno mi je, kaj si drugi mislijo o nas, vem, kakšni so naši cilji in naše kakovosti. Od mene je odvisno to, da naredim vse, da bo ekipa igrala dobro in zmagovala, vse ostalo so zunanji dejavniki, ki so nepomembni.«
Pri Bravu pustil globok pečat
Priznava, da je Mura finančno in organizacijsko močnejša od Brava ter ima bogatejšo tradicijo in več navijačev, med zdajšnjim in bivšim klubom pa vseeno vidi precej podobnosti v filozofiji in stalnici vodenja obeh klubov.
»Čustveno bo predvsem pred tekmo, ko jih bom vse znova videl. Pri Bravu znotraj kluba vlada takšna klima, da je to nemogoče tako pozabiti. Nekaj podobnega imamo in bomo imeli v prihodnje tudi tukaj. Bo pa tako do začetka tekme, med dvobojem pa se čustva pozabijo, takrat štejejo samo točke.«
Bravo je vseh tekmovanjih vodil na 198 tekmah, v rumenem dresu pa je pred leti sklenil tudi igralsko kariero. V Šiški je preživel več kot desetletje, bo zato snidenje konec aprila nekaj posebnega?
V Šiški, kjer je preživel že del igralske kariere, je kot trener deloval več kot desetletje, člansko moštvo pa je iz 3. SNL najprej popeljal med drugoligaše in nato še v elitno druščino, med katero Ljubljančani vztrajajo četrto sezono.
Grabić, ki je v 1. SNL zbral 146 nastopov, igral pa je tudi v Avstriji, Albaniji in na Cipru, je kritičen do razmišljanja, da so lahko zgolj nogometaši s prvoligaško igralsko kilometrino uspešni trenerji:
»V Sloveniji je splošno mnenje, da nimaš kaj iskati v trenerstvu, če prej nisi bil nogometaš. To je zame bedarija. Biti nogometaš ali pa trener sta dva različna svetova. Večji predpogoj za uspešnost od igralske kariere je to, če si dovolj talentiran, se želiš učiti in premoreš čustveno inteligenco.
Lahko pa pomaga, če veš, kako si kot igralec razmišljal v podobnih situacijah ter jih tako znaš predvideti na zelenici ali v slačilnici. To je lahko samo plus, igralska kariera pa čisto nič ne pomaga, če nimaš tega, kar sem naštej prej.«
Izven igrišča družinski človek
Zase pravi, da je izven nogometa enostaven in družinski človek, ki je bil vzgojen v kmečkem duhu, skuša pa pomagati komurkoli in to pričakuje tudi v obratni smeri. Vedno je bil bolj skromen, družino pa šteje za najpomembnejšo.
Sin Aleks se je rodil še na Cipru, ko je bil Dejan še nogometaš, zato v hecu pravi, da je v njem tudi nekaj Grka, z otrokoma pa so se še malce bolj spremenile prioritete. Te so ostale enake tudi po tem, ko je postal trener Mure, čeprav je zdaj manj časa doma:
»Murska Sobota vseeno ni tako daleč, dvakrat, trikrat tedensko se vračam domov. Je pa drugače, imamo poseben ritem, saj ima hčerka Ula Downow sindrom. Več je rutine, ki se je držimo, dvakrat, trikrat tedensko obiskujemo terapije.
Ulo sem skušal vsak večer uspavati, pri tem sva se menjavala z ženo, zjutraj, ko je bilo možno, sem jo peljal na terapijo in v šolo... To se je zdaj malo spremenilo, saj nisem vsak dan doma, je pa bila odločitev o selitvi k Muri sprejeta po pogovoru in skupni odločitvi v družini,« je delček zasebnosti razkril strateg Sobočanov.
Črno-beli so zdaj njegova druga družina. Priznava, da za spoznavanje prekmurske miselnosti še ni imel veliko časa, saj se giblje predvsem med Fazanerijo in stanovanjem, navijači pa so ga že pred časom navdušili s svojo strastjo.
Zaveda se, da lahko gre ta strast v obe smeri, je pa to nekaj najlepšega, kar lahko doživi v nogometu.
Starejše novice
