Zbrali smo nekaj vaših misli, ki te dni krožijo na družbenih omrežjih.
Po tragični nesreči v središču Ljubljane, v kateri je avtobus trčil v 17-letno peško, razprave na svetovnem spletu ne pojenjajo. Ljubljančani ob izražanju žalosti in šoka vse pogosteje odpirajo tudi vprašanja prometne varnosti, predvsem pri mladih pešcih, kolesarjih in uporabnikih električnih skirojev.
Na družbenih omrežjih in v različnih skupinah, kjer se povezujejo Ljubljančani, se po tragediji vrstijo opažanja in opozorila, da so številni pešci v prestolnici med hojo povsem zatopljeni v telefone, s slušalkami v ušesih pa pogosto ne zaznajo dogajanja okoli sebe.
»Vsak dan gledam mlade, ki brez pogleda stopijo na prehod. Telefon v roki, slušalke v ušesih, kot da so sami na svetu. To, kar gledamo na ulicah, je postalo nevarno,« je zapisal eden od uporabnikov družbenega omrežja Facebook.
Drugi Ljubljančan opaža, da se na splošno kultura obnašanja pešcev v zadnjih letih močno spreminja: »Včasih si se pred prehodom ustavil in pogledal. Zdaj marsikdo samo hodi naprej, ker pričakuje, da se bodo vsi ustavili.«
Pogosto se pojavljajo tudi komentarji o uporabi slušalk: »Slušalke so postale resen problem. Ljudje ne slišijo avtobusa, zvonca kolesa. Sploh ne vedo, kaj se dogaja okoli njih.«
Nekateri opozarjajo, da problem ni omejen le na pešce:
»Enako je na skirojih. Telefon v eni roki, druga na balanci, slušalke v ušesih. To je tempirana bomba,« je zapisal eden od komentatorjev.
Ljubljančani v razpravah pogosto izpostavljajo tudi dinamiko življenja v prestolnici, kjer so ljudje po njihovem mnenju vse bolj hitri, nepazljivi in mentalno odsotni.
»Vsi nekam hitimo. Nihče ni več zares prisoten v prometu,« se glasi eden izmed komentarjev.
Veliko pozornosti pa je požel naslednji zapis: »Ker je center poln semaforjev in prehodov, imajo pešci občutek, da so popolnoma zaščiteni. Ampak dovolj je sekunda nepozornosti.«
V razpravah se oglašajo tudi vozniki, ki opozarjajo, da pešci pogosto prečkajo cesto brez očesnega stika z voznikom.
»Veliko ljudi sploh ne pogleda proti vozilu, kot da pričakujejo, da se bo promet ustavil sam od sebe,« opozarja eden od komentatorjev.
Prevladujoč občutek
Ljubljančani v razpravah ne govorijo le o nesreči, temveč o občutku, da se je v mestu nekaj spremenilo. Da ljudje hodijo hitreje, gledajo nižje in slišijo manj. Da so prehodi za pešce postali skoraj avtomatičen korak, telefoni pa podaljšek dlani.
In prav zato se v številnih zapisih ponavlja podobna misel: v prometu včasih ni dovolj le zelena luč ali prednost. Potrebna je tudi prisotnost. Trenutek pozornosti. Pogled. Zavedanje, da je med vsakodnevnim hitenjem in tragedijo včasih le sekunda.
