Pravoslavni verniki danes praznujejo badnji dan, ob polnoči pa božič, s katerim praznujejo dan Jezusovega rojstva. Božična bogoslužja so letos zaradi epidemije odpovedana, bodo pa verniki zato praznovali doma.
Medtem ko se v večini evropskih držav 6. januarja, ko godujejo sveti trije kralji Gašper, Miha in Boltežar, končata božični in tudi novoletni čas, se pri pravoslavnih vernikih božič šele začenja.
Pravoslavni božič se namreč praznuje iz 6. na 7. januar zaradi uporabe julijanskega koledarja, ki za 13 dni zaostaja za gregorijanskim.
Kot nam je povedal Mitar Tanasić, župnijski diakon v cerkvi Sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, je cerkev v Ljubljani letos zaradi epidemije odprta le za osebno molitev, kar pomeni, da jo lahko glede na vladne odloke obišče deset ljudi istočasno (30 kvadratnih metrov na osebo), bogoslužja po cerkvah pa pričakovano odpadejo.
Verniki bodo božič pričakali doma v ožjem družinskem krogu. V običajnih razmerah na badnji dan v cerkvah razdelijo blagoslovljene badnjake, hrastove veje, ki jih verniki na predvečer božiča posvetijo in zažgejo. Med drugim posipajo tla s slamo, nekateri posipajo slamo pod mizo, kjer imajo nato večerjo.Ob polnoči se zopet zberejo pri sveti maši, kjer praznujejo dan Jezusovega rojstva.
Poleg vernikov Srbske pravoslavne cerkve božič 7. januarja praznujejo tudi verniki v Črni gori, Makedoniji, Rusiji, Belorusiji, Ukrajini in Gruziji ter v jeruzalemski, antiohijski, aleksandrijski in carigrajski patriarhiji, poroča STA in dodaja, da so grška, romunska, bolgarska in nekatere manjše pravoslavne cerkve božič že obeležine, saj so sprejele novi pravoslavni koledar ali Milankovićev koledar, ki je enak gregorijanskemu.
