Kazni za prazne nepremičnine so visoke.
Medtem ko se številni Ljubljančani spopadajo z visokimi cenami nepremičnin in pomanjkanjem najemnih stanovanj, je na spletu zaživela razprava o tem, ali bi morala prestolnica po zgledu Amsterdama strožje ukrepati proti dolgotrajno praznim stanovanjem.
Na družbenih omrežjih se je vnela burna razprava o praznih stanovanjih in ukrepih, s katerimi bi jih lahko spravili na nepremičninski trg.
Povod zanjo je bila predstavitev pravil, ki veljajo v Amsterdamu. Avtor objave se je ob tem vprašal, zakaj podobne ureditve ne poznamo tudi pri nas, predvsem v Ljubljani, kjer so stanovanja za številne postala težko dostopna.
Kolik jih ni naseljenih?
Po oceni, objavljeni januarja letos v časniku Finance, je v Ljubljani približno 10.282 praznih stanovanj. Podatek temelji na porabi električne energije: toliko gospodinjskih merilnih mest je imelo letno porabo nižjo od 500 kilovatnih ur.
Uradni podatki Statističnega urada iz leta 2021 sicer kažejo še višjo številko, saj je bilo takrat v Ljubljani evidentiranih 23.050 nenaseljenih stanovanj. Vendar statistično nenaseljeno stanovanje ni nujno tudi dejansko prazno, zato številk ni mogoče neposredno primerjati.
Strogo
V Amsterdamu mora lastnik oziroma upravljavec stanovanje, ki je prazno več kot šest mesecev, prijaviti občini. Pravilo velja za vse vrste samostojnih stanovanj, tudi tista v večstanovanjskih stavbah.
Občina nato z lastnikom sklene dogovor, kako bo stanovanje čim prej znova naseljeno. Če je primerno za bivanje, lahko določi, da mora biti vseljeno v dveh mesecih.
Če ni primerno, lahko lastniku naloži potrebna popravila.
Če je prazno stanovanje, ki je naprodaj, brez stanovalcev več kot šest mesecev, ga mora lastnik pod določenimi pogoji začasno oddati.
Neprijava praznega stanovanja lahko po trenutnih podatkih amsterdamske občine prinese od 4500 do 9000 evrov kazni na stanovanje.
Od začetka leta 2026 v Amsterdamu tudi za uporabo drugega stanovanja oziroma tako imenovanega pied-à-terre potrebujejo dovoljenje. Pridobijo ga lahko le pod določenimi pogoji, denimo zaradi dela v mestu ali zagotavljanja oskrbe bližnjemu. Dovoljenje stane malo čez 461 evrovn velja tri leta.
Če ga ne oddajaš, zakaj ga imaš
Del sodelujočih v spletni razpravi meni, da bi podobna ureditev pomagala tudi prestolnici.
»Zakaj imaš stanovanje, če v njem ne živiš in ga ne oddajaš? Prodaj ga ali pa plačuj davek, če imaš razlog, da ga želiš obdržati,« je zapisal eden od uporabnikov.
Drugi je opozoril, da stanovanje ni običajna naložba, temveč osnovna življenjska dobrina. Kopičenje praznih nepremičnin je primerjal s kopičenjem hrane, medtem ko si je drugi ne morejo privoščiti.
»Hrana in stanovanje sta nekaj osnovnega, kar ljudje potrebujemo,« je poudaril.
Po mnenju nekaterih bi večja obdavčitev lastnike spodbudila k prodaji ali oddaji praznih stanovanj. S tem bi se povečala ponudba, kar bi lahko vplivalo tudi na cene.
Lastnike od oddajanja odvračajo dolgotrajni postopki
Drugi sodelujoči so opozorili, da prazna stanovanja niso edini oziroma glavni razlog za težave na ljubljanskem nepremičninskem trgu.
Eden od uporabnikov je kot pomembno oviro izpostavil položaj najemodajalcev, kadar najemnik ne plačuje stroškov ali povzroča škodo.
»Primarni razlog, zakaj lastniki ne oddajajo, je to, da najemnika, ki dela škodo ali ne plačuje položnic, praktično ne moreš izseliti. Postopki trajajo pol leta in več,« je zapisal.
Po njegovem mnenju bi več stanovanj prišlo na trg, če bi bili postopki v takšnih primerih hitrejši in bi imeli lastniki več pravne varnosti.
Lastniki praznih stanovanj morajo sicer tudi v Sloveniji plačevati določene obratovalne stroške. Kot pojasnjuje država, se stroški, ki se delijo glede na število uporabnikov, pri praznem stanovanju obračunajo za eno osebo. Razlog, zakaj je stanovanje prazno, pri tem ni pomemben.
Bi dodatni davki res znižali cene?
Del razpravljavcev dvomi, da bi kazni in dodatni davki rešili stanovanjsko krizo. Po njihovem mnenju je glavna težava premajhna ponudba, zato bi bilo treba predvsem pospešiti gradnjo novih stanovanj.
»Če želimo nižje cene, bo treba povečati ponudbo. Dodatni davki in regulacija tega ne bodo naredili,« je zapisal eden od uporabnikov.
Drugi so ob tem opozorili še na gradnjo luksuznih stanovanj, ki mladim in družinam praviloma niso dostopna.
Takšne nepremičnine naj bi premožnejši kupci pogosto kupovali kot naložbo, ne pa za stalno bivanje.
Razprava je tako razkrila dve izrazito različni stališči. Eni bi lastnike praznih stanovanj z višjimi davki in kaznimi spodbudili k prodaji ali oddaji, drugi pa rešitev vidijo predvsem v hitrejši gradnji ter boljši zaščiti najemodajalcev.
