Švicarska študija opozarja, da se bo povprečna temperatura v najtoplejšem mesecu v Ljubljani lahko zvišala za okoli osem stopinj, vročinski valovi nad 40 stopinj Celzija pa bodo postajali vse pogostejši.
Po aktualnih podatkih Organizacije združenih narodov za prehrano in kmetijstvo o spremembah temperature na kopnem je Evropa trenutno celina na Zemlji, ki se segreva najhitreje, in sicer dvakrat hitreje od svetovnega povprečja.
Čeprav se posledice segrevanja čutijo po celotni stari celini, se je Slovenija izkazala za eno od najbolj ogroženih območji, saj je z letnim porastom temperature v višini 2,62 stopinje Celzija dosegla eno izmed najvišjih vrednosti v Evropski unij.
Za prebivalce Ljubljane ti podatki ponujajo vpogled v precej bolj vročo in ekstremno prihodnost.
Ljubljana med mesti, ki se najhitreje segrevajo
Če se bodo sedanji svetovni trendi nadaljevali, naj bi prestolnica po napovedih študije švicarskega raziskovalnega inštituta Crowther Lab postala mesto z najhitrejšim segrevanjem na svetu.
Napovedi študije kažejo, da se bo mesto v prihodnosti soočalo z izrazitim dvigom temperatur, kar predstavlja pomemben izziv za urbanistično načrtovanje.
Povprečna temperatura v najtoplejšem mesecu naj bi se zvišala za približno osem stopinj Celzija, zaradi česar bodo vročinski valovi pogostejši in intenzivnejši. Poleg vseh višjih dnevnih temperatur se povečuje tudi število t. i. tropskih noči, ko temperatura tudi ponoči ne pade pod 20 stopinj Celzija.
Mesto že dela na zmanjšanju vpliva na okolje
Prestolnica se sooča s podobno težavo kot večina drugih evropskih prestolnic; zaradi svoje urbanistične ureditve se vročina v Ljubljani pogosto zdi hujša kot na okoliškem podeželju, saj betonske in asfaltne površine ves dan absorbirajo sončno energijo, ponoči pa jo spet oddajajo v okolje.
Mestna občina Ljubljana je tako marca 2024 predstavila Akcijski načrt za doseganje podnebne nevtralnosti do leta 2030, s katerim želi mesto občutno zmanjšati svoj vpliv na okolje. Eden od glavnih ciljev načrta je zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov za 80 odstotkov.
To namerava doseči z razogljičenjem energetskega sistema, med drugim z uporabo biomase in toplotnih črpalk ter elektrifikacijo javnega prometa ter urejanje območji, namenjenih predvsem pešcem.
Načrt vključuje tudi povečanje deleža zelenih površin na 40 odstotkov in učinkovitejše upravljanje padavinske vode ob ekstremnih vremenskih pojavih. Z načrtom želi Ljubljana postati bolj trajnostna, odporna in podnebno nevtralna prestolnica.
