Nekdo naj bi golobe redno hranil s pšenico, posledice pa so vidne na ulici in tudi v bližnji parkirni hiši.
Kdor se sprehodi mimo znamenitega Kozolca v središču Ljubljane, lahko hitro opazi, da se na območju pogosto zadržuje večje število golobov. Razlog naj bi bil precej preprost – nekdo jih tam redno hrani, poročajo bralci Ljubljanainfo.
Po besedah stanovalcev se ob bloku na tla nastavljajo večje količine pšenice oziroma semen.
Golobi se nato zberejo okoli hrane, jo raznašajo po okolici, del pa je kmalu raztresen tudi po pločniku in cesti. Posledica je vidna na vsakem koraku – umazana javna površina, polna ptičjih iztrebkov.
Težava naj bi se kazala tudi v bližnji parkirni hiši Kozolec. Nekateri obiskovalci so namreč opozorili, da so svoje avtomobile po parkiranju našli umazane z golobjimi iztrebki.
Parkirna hiša je v središču mesta med Slovensko cesto in Kersnikovo ulico, z uvozom z Dvorakove ulice. V prvi in drugi kleti je skupaj 432 parkirnih mest.
Hranjenje golobov v Ljubljani ni dovoljeno
Pri tem ne gre zgolj za vprašanje videza. Mestna občina Ljubljana opozarja, da je hranjenje prostoživečih živali na javnih površinah prepovedano.
Izjeme so mogoče za projekte, ki jih odobri Mestna občina Ljubljana. Namen prepovedi je med drugim preprečevanje onesnaževanja javnih površin in poseganja v naravno ravnovesje.
Za kršitev je predvidena globa v višini 100 evrov.
Občina ob tem opozarja tudi na nekoliko manj očitno posledico hranjenja. Hrana, ki jo ljudje puščajo na javnih površinah za ptice, lahko privabi tudi podgane.
Prav zaradi pojava podgan je občina v preteklosti že izvajala deratizacijo v Miklošičevem in Tomanovem parku ter opozarjala, naj ljudje prostoživečih živali ne hranijo.
Kdo hrani golobe?
Prav to je vprašanje, ki si ga zastavljajo tudi stanovalci Kozolca.
Kot pravijo, ne gre za posamezno pest semen, temveč naj bi bile količine hrane precejšnje in naj bi se hranjenje ponavljalo.
Če je hranjenje res redno, se tako ustvarja precej preprost krog: več hrane pomeni več golobov, več golobov pa več iztrebkov in umazanije na javnih površinah.
Stanovalci si zato želijo predvsem, da bi pristojne službe preverile, kaj se na območju dogaja, in ukrepale, če gre za kršitev občinskega odloka.
Kozolec, ki je ime dobil že med gradnjo
Območje je sicer tesno povezano z eno najbolj prepoznavnih stavb v Ljubljani. Stanovanjski blok Kozolec je zasnoval arhitekt Edo Mihevc, njegova značilna konstrukcija pa je že med gradnjo Ljubljančane spominjala na tradicionalni slovenski kozolec.
Stavba se je sprva uradno imenovala Stanovanjski blok Titova, ime Kozolec pa se je po pripovedovanjih uveljavilo že v času gradnje. K temu so pripomogli predvsem vidno skeletno ogrodje ter poudarjene horizontalne plošče in linije balkonov.
Danes je tako eden od prepoznavnih delov ljubljanske arhitekturne podobe, njegova neposredna okolica pa se sooča z nekoliko manj slikovitim problemom.
