Postelja, mini kuhinja in pralni stroj.
Tokrat ste nas bralci opozorili na nov oglas s portala Nepremicnine.net, ki močno izstopa. Zasebni prodajalec – torej lastnik nepremičnine brez posredovanja nepremičninskega agenta, prodaja zgolj sedem kvadratnih metrov veliko sobo za neverjetnih 79.000 evrov.
To pomeni več kot 11.000 evrov na kvadratni meter.
Za primerjavo: povprečna cena stanovanj v Ljubljani trenutno znaša okoli 4000 evrov na kvadrat, ocenjujejo nepremičninski strokovnjaki.
Kaj ponuja prodajalec?
V oglasu navaja, da je soba opremljena, vključuje manjšo kuhinjo z drobnim inventarjem, pralni stroj ter dostop do interneta.
V souporabi so kopalnica, WC, hodnik, balkon in kolesarnica. Kot prednost izpostavlja bližino javnih parkirnih površin, avtobusne postaje ter parka Tivoli.
Nepremičnina je v 5. nadstropju bloka iz leta 1963 na Ruski ulici.
Po besedah trenutnega lastnika mesečni stroški znašajo okoli 50 evrov, soba pa je trenutno oddana v najem.
Prodajalec v oglasu dodaja, da je lahko nakup odlična investicijska priložnost.
Je ta nakup res lahko dobra investicija?
Poglejmo številke. Če bi nekdo prostor oddajali za približno 250 do 350 evrov mesečno – toliko znaša najemnina primerljivih sob na Nepremicnine.net –, bi letni prihodek znašal okoli 4000 evrov. To pomeni, da bi se investicija povrnila v približno 20 letih.
A pri tem ne smemo pozabiti še na stroške vzdrževanja, morebitne prenove, obdobja, ko bi bila soba nezasedena, in druge nepredvidene izdatke.
Vprašanje torej ostaja: je soba dejansko vredna te cene, ali gre zgolj za testiranje meja kupcev na že tako pregretem nepremičninskem trgu?
Boštjan Udovič, direktor Zbornice za poslovanje z nepremičninami, razume razočaranje kupcev ob tovrstnih oglasih.
»Ekscesne cene na slovenskem nepremičninskem trgu so neposredna posledica premajhne ponudbe – ta je borna, zato je trg izjemno dovzeten za pretirane zneske. Ker je povpraševanje veliko, so kupci pogosto postavljeni pred izbiro, kjer nimajo prave alternative, oziroma so močno motivirani sprejeti ponudbe, četudi so daleč od razumnih,« je dejal.
Z investicijskega vidika pa si mora vsak posameznik sam preračunati, ali se mu nakup izplača, je izpostavil sogovornik.
»Povsem mogoče je, da se bo tudi ta soba za postavljeno ceno prodala. Ob tem pa ne gre zanemariti še ene pomembne plati – gre za zasebno prodajo brez posredovanja nepremičninskega agenta, kjer se transakcije ne preverjajo. To odpira vrata morebitnim zlorabam, vključno s pranjem denarja.«
Primer prodaje te sobe sicer Udoviča spomni na javne dražbe apartmajev na Cresu, ki jih je v stečajnem postopku prodajalo Primorje d. d. Takrat so cene dosegle vrtoglave višine, čeprav apartmaji realno niso upravičevali takšnih zneskov – bili so relativno stari in skromno opremljeni.
»Kljub temu so jih kupci množično kupovali, saj zanje niso predstavljali zgolj nepremičnine, temveč so imeli močno emocionalno vrednost,« je podčrtal.
Ljubljana bo še naprej draga
Spomnimo še na pomembno opozorilo mestnega svetnika in predsednika Piratske stranke Slovenije, Jasmina Feratovića, ki je v intervjuju za Ljubljanainfo izpostavil, da je stanovanjska problematika v Ljubljani še vedno premalo naslovljena.
Izpostavlja dve značilnosti, ki sta med seboj neločljivo povezani; premalo stanovanjskih kapacitet in prenapihnjene cene.
Po njegovih besedah bo Ljubljana letos res dobila okoli 3000 novih stanovanj, kar se na prvi pogled zdi spodbudno. A v resnici gre večinoma za manjše večstanovanjske hiše ali vila bloke, ki cenovno ne bodo dostopni širši populaciji, je opozoril.
Takšna politika, sklene Feratović, je garant, da bodo cene nepremičnin še naprej ostale visoke. Več v tem članku.
