Nekaj robotov se trenutno v zdravstvu že uporablja, pa vendar je ta prvi, ki bo deloval v slovenskem jeziku in z izgledom podobnim človeku.
Robotka Frida se ob vstopu v bolniško sobo najprej zaustavi pri zdravniku, ki ji da navodila, kaj vse mora pri pacientu preveriti. In kaj točno dela robotka?
»Izvede nekatere meritve, izvede nekatera poizvedovanja in te podatke seveda shrani recimo temu v elektronski zapis. Tega lahko potem v klinični rutini uporabijo pri ocenjevanju bolnikovega okrevanja,« pojasni Izidor Mlakar iz Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Maribor.
Razbremenitev kadra
Frida bo pacientom omogočala tudi dostop do novic, pregledovanja elektronske pošte in komunikacije s svojci. Njeno primarno delo seveda ostaja izvajanje meritev, ki bo lajšalo delo zdravniškemu osebju.
»Zjutraj, opoldan in zvečer lahko gre bolnikom izmerit temperaturo, lahko jim izmeri tudi, kako hitro bije srce. To na koncu koncev lahko počne kolikokrat pač želi, saj se nikoli ne utrudi,« pravi Vojko Flis, vodja projekta in prof. kirurgije.
»Definitivno bo razbremenila fizioterapijo s prikazom dihalnih vaj. Potem s tem, da bo na samem zaslonu prikaz aktualnih podatkov o pacientu, torej laboratorij, eventuelno tudi zadnje slike, prsni koš, pljuča,« še doda Samo Horvat, specializant torakalne kirurgije .
Strah zdravstvenega osebja
Robot najverjetneje nikoli ne bo nadomestil zdravnikov in medicinskih sester.
»V vmesnem času smo naredili tudi eno raziskavo, ki pa je najbolj pokazala tale strah med zaposlenimi na področju zdravstvene nege. Ker vsi pač mislijo, da bo ta Frida prevzela naše delo v celoti,« izpostavi Igor Robert Roj, zdravnik na kirurgiji.
Psihična preizkušnja
Frida bo delovala pod budnim očesom zdravstvenega osebja. Vključevanje takšnega robota v pregled bolnikov pa predstavlja tudi veliko psihično preizkušnjo.
»Vprašanje je, koliko bodo bolniki dejansko zaupali tej napravi, konec koncev Frida je naprava. Vprašanje zdaj, kako nam jo bo uspelo integrirati oziroma počlovečiti. Vseeno naši bolniki so starejši ljudje,« pojasni Bojan Ilijevec, zdravnik abdominalne in splošne kirurgije.
»Verjamem, da bo določeni populaciji sam robot zelo zanimiv, že kot neka animacija. Tudi, če se bo izkazalo, da jim mogoče ne more neposredno pomagati, bo neke vrste zabava, ki jo pacient včasih potrebuje, če je dlje časa v bolnišnici,« še doda Samo Horvat, specializant torakalne kirurgije.
Vključevanje na druge oddelke
Robotka Frida je nastala v okviru deset milijonov evrov vrednega projekta, ki ga želijo v prihodnje vključiti tudi na druge oddelke.
»Definitivno bi bil zanimiv tudi na otroški, torej na pediatrični kliniki. Ampak se mi zdi, tudi iz določenih razlogov bolje, da se to najprej izvede na odraslih bolnikih kot pa na otroški populaciji,« zaključi Samo Horvat.
Do konca septembra bo robotka Frida preskušena tudi v bolniški sobi. V načrtu je že njen naslednik, robot z imenom Smiljan.
