Na 35. tradicionalnem čiščenju Ljubljanice so prostovoljci odstranili odpadke iz reke, dogajanje na Čevljarskem mostu pa je poskrbelo za umetnost, glasbo in recikliranje v središču mesta.
V soboto, 18. aprila, se je v Ljubljani zaključila letošnja spomladanska okoljska akcija Za lepšo Ljubljano s tradicionalnim, že 35. čiščenjem Ljubljanice. Čeprav je bil namen jasen – očistiti reko in opozoriti na odgovornost do okolja – je dogodek znova postal tudi živahno mestno doživetje, ki je privabil številne mimoidoče.
Reka brez smeti ni samoumevna
Med Špico in Zmajskim mostom so se v Ljubljanico podali potapljači, člani različnih društev Slovenske potapljaške zveze, ribiči, gasilci, čolnarji in reševalci.
Skupaj s prostovoljci so iz rečnega dna odstranjevali odpadke, ki so jih nato zbrali in predstavili na Čevljarskem mostu.
Eden izmed sodelujočih potapljačev je po koncu akcije povedal:
»Ljubljanica je čudovita reka, a vsako leto znova pokaže, da vanjo še vedno prevečkrat zaide tisto, kar tja ne sodi.«
Zbrane odpadke so stehtali in jih razstavili kot opozorilo, da voda ni smetišče, temveč skupen prostor odgovornosti.
Letos so iz Ljubljanice potegnili manj koles, prvič so naleteli na električne skiroje, avtomobilske tablice, prometne znake in koše za smeti.
Čevljarski most kot dnevna soba
Dogajanje se je ves čas odvijalo tudi na Čevljarskem mostu, ki se je za nekaj ur spremenil v pravo »dnevno sobo na
prostem«.
Obiskovalce je pričakal koncertni klavir, na katerem je glasbeno kuliso ustvarjal pianist Rok Zalokar.
Med mestnim vrvežem so obiskovalci lahko spremljali tudi umetniško ustvarjanje v živo.
Stripar Izar Lunaček je na licu mesta risal hitre prizore dogajanja in jih sproti podarjal obiskovalcem.
»Takšni dogodki so odlični, ker mesto zares zaživi in ga lahko ujameš v trenutku,« je dejal.
Posebno pozornost je pritegnila tudi ljubljanska dežnikarica Marija Lah, ki je obiskovalcem prikazovala, kako lahko poškodovan dežnik še vedno dobi novo življenje.
»Preveč stvari prehitro zavržemo. Veliko jih lahko preprosto popravimo,« je poudarila.
Ustvarjalnost iz odpadkov in povratek Povodnega moža
Najmlajši obiskovalci so ustvarjali iz odpadnih materialov, izdelovali knjižne kazalke in origami škatlice ter se na zabaven način učili o ponovni uporabi.
Na nabrežjih pa je bilo mogoče srečati tudi like v frakih in meščanskih opravah, med njimi celo Povodnega moža, ki je znova iskal svojo Urško in vnašal kanček mestne folklore v dogajanje.
Zaključek prireditve je bil simboličen – mimoidoči so prejeli medovite rože kot zahvalo za skrb za okolje in opomnik, da je čista Ljubljana skupna odgovornost vseh.
