Po novi cesti smo se odpravili v kraj Stara Cesta in tamkajšnje prebivalce zmotili pri tekmovanju v balinanju in kegljanju.
Turistično društvo Stara Cesta je danes tekmovalo z ljutomerskim društvom upokojencev, s katerim večkrat organizirajo podobna tekmovanja.
»Turistično društvo Stara Cesta nas je povabilo na prijateljsko tekmo v balinanju. Izgledalo je bolj povratno srečanje, ker v Ljutomeru igramo letos prvič občinsko ligo in prvi del smo končali približno pred štirinajstimi dnevi,« je dejal vodja balinarske ekipe društva upokojencev Ljutomer Feliks Pihlar.
In tam nismo videli samo izjemno dobrih igralcev, srečali smo tudi prav posebno vozilo: Javo 350, s katero je Janko Viher prevozil že 20.000 kilometrov.
Na vprašanje, ali se bomo zapeljali z vozilom, nam je odgovoril: »Seveda bova šla, čelada je gor, jaz ga bom prižgal, pa greva.«
In tako nas je Viher odpeljal na najboljšo panoramsko vožnjo do zdaj.
Stara Cesta je ime dobila po stari cesti, seveda, ta naj bi potekala vse do Ptuja.
»Tukaj so nekoč vodile trgovske poti Rimljanov in ostanke tega imamo tudi mi - rimljanske gomile jim mi rečemo, v zgornjem delu vasi so tudi našli rimske novce,« nam je dejala domačinka Zinka Habjanič.
In zgodovino je tukaj prav zares mogoče opaziti na vsakem ovinku. Dve kapelici, gasilski dom, Ruski studenec, kip Svetega Petra, tudi muzej.
Tega so postavili v bivši stari šoli in vrtcu. V njem imajo postavljeno stalno razstavo, knjigobežnico, tam imajo tudi svojo sobo za druženje, pozimi tam tudi redno telovadijo.
Ob vsem tem pa so poskrbeli tudi za izobraževanje mlajše generacije.
Na Stari Cesti imajo kar tri učne poti. Učno pot Gomile v Leskovi Libanji, Po poti naše dediščine in Učno pot od mlake do mlake - z njo poudarjajo pomen vode, ki ga ima ta za naše življenje. Nekoč je imela tukaj vsaka hiša vsaj eno mlako.
Zdaj je mlak v vasi veliko manj, že zaradi spremenjenega načina življenja. Ni pa to edina stvar, ki se je spremenila v času odraščanja naših sogovornikov.
»Uh, marsikaj, uh. Mi smo živeli na podeželju, imeli smo zemljo doma, smo morali kot otroci veliko delati, to danes več ni potrebno. Peš smo hodili, jaz sem hodil sedem kilometrov v šolo v Ljutomer, tri leta,« se je spominjal domačin Viher.
Kar se na Stari Cesti zagotovo ni spremenilo, pa so prijazni ljudje in neokrnjena narava, v kateri živijo.
»So ljudje ostali isti, so dobri, prijetni preprosti, niso bogati, bogati pa so verjetno v svoji duši. Naša največja prednost je, da živimo brez ograj, če te ni doma, sosedi radi poskrbijo za tvoj dom,« je pojasnil domačin Silvo Potočnik.
So nas pa domačini opozorili na izjemno pozitivno spremembo, nekoč so mladi s Stare Ceste odhajali, sedaj se vračajo.
»Zadnje čase se selijo sem, kupujejo parcele in si gradijo hiše. In to me res veseli, da so to mlade družine, pa tudi pred leti so se vrnili tisti, ki so se nekoč odselili,« je dejal Habjanič.
Veseli in nasmejani Starocestnarji in Starocestnarke si sami ustvarjajo veliko priložnosti za druženje, ob tem pa ne pozabijo na sosednje vasi.
»Krajevna skupnost ima tri vasi, se pravi Stara Cesta, Mekotnjak in Desnjak. Vseh skupaj nas je okoli 650,« je dodal Potočnik.
Skupaj organizirajo več kot 40 dogodkov letno.
»Prve so zdaj Rimske igre, malo posodobljene, in sicer 3. avgusta, pozneje pa še Bučarija,« je naštel Habjanič.
In če se boste udeležili katerega koli izmed teh dogodkov, boste imeli tudi kje prespati, razgled je res neverjeten. Ob tem pa boste lahko poskusili tudi pravo prleško tünko in vino.
»Mi se prav držimo tega, da imamo hrano, se pravi domačo in pa to, kaj je značilno za našo okolicom kraje. Ravno zdaj smo tudi v postopku certificiranja prleške gibanice, ajdov krapec, kvasenica ...« je naštela Nadica Tompa, lastnica Turizma na podeželju Tompa.
Stara Cesta je zanimiva za vsakodnevni obisk, sploh če se želite naužiti neokrnjene narave, pogovarjati s prijaznimi ljudmi ali pa si po dolgem času želite, da bi bila vaša jutranja budilka petelin.
Starejše novice
