Prebivalec omenjene mestne četrti nas je opozoril na hudo okoljsko kršitev v bližini Zasavske ceste 80, kjer je nekdo nepravilno deponiral salonitno kritino.
Salonitna kritina je nevaren odpadek, saj vsebuje azbest, ki je znan kot rakotvoren in lahko ob nepravilnem ravnanju resno ogroža zdravje ljudi ter okolje.
Na problem je na spletni strani Mestne občine Ljubljana, kjer lahko občani podajajo pobude, opozoril še en domačin.
Poudaril je, da so azbestne plošče deloma nove, deloma pa starejše, že zdrobljene zaradi lokalnega prometa. To pomeni, da se nevarna azbestna vlakna lahko sproščajo v zrak in podtalnico, kar še dodatno povečuje tveganje za zdravje.
Zakaj je to tako resen prekršek?
Azbest je bil v preteklosti pogosto uporabljen v gradbeništvu zaradi svoje odpornosti na vročino in kemikalije, a se je kasneje izkazalo, da ima izjemno škodljive učinke na zdravje.
Njegova vlakna so drobna, nevidna s prostim očesom, in lahko ob vdihavanju povzročijo hude bolezni, kot so azbestoza, pljučni rak in mezoteliom – smrtonosna oblika raka, ki nastane več desetletij po izpostavljenosti.
Zato azbestna kritina sodi med nevarne odpadke in je njeno odstranjevanje in deponiranje strogo regulirano. Po pravilih jo je treba zapakirati v neprodušne vreče ter odložiti na za to določene deponije, kjer se prepreči širjenje azbestnih delcev v okolje.
Nenadzorovano odlaganje, kot se je zgodilo v Črnučah, pomeni neposredno grožnjo prebivalcem in podtalnici, saj je odpadek na robu vodovarstvenega območja.
To dodatno povečuje tveganje, da bi se nevarna azbestna vlakna sčasoma spirala v tla in onesnažila podzemne vodne vire, ki so ključni za oskrbo z vodo.
Kdaj bo 'intervencija'?
Kljub resnosti problema inšpektorat mestne uprave Mestne občine Ljubljana še ni ukrepal. Na občinski spletni strani so meščanu, ki jih je opozoril na problem, sporočili le, da so prejeli prijavo in jo bodo obravnavali glede na svoje kriterije prednostnih nalog.
Medtem pa azbestne plošče še vedno ležijo na makadamu, izpostavljene vremenskim vplivom in prometu, kar lahko povzroči dodatno drobljenje in širjenje nevarnih delcev.
Ne gre torej le za problem človeške in okoljske varnosti, temveč tudi odgovornost mestnih oblasti ...
