Civilna iniciativa za Ljubljano je pred Magistratom predstavila svoje razloge za referendum, ostro kritizirala parkirni odlok, ravnanje občine in vizijo 'Super mesta'.
Civilna iniciativa za Ljubljano je pred Magistratom sklicala novinarsko konferenco, na kateri je predstavila svoja stališča o parkirnem odloku, referendumski pobudi ter širši kritiki delovanja ljubljanske mestne oblasti.
Kot je pojasnil Klemen Fajs iz civilne iniciative, so želeli predstaviti svoja stališča glede odloka, referenduma in delovanja mestne oblasti.
Ostro sporočilo županu
»V Ljubljani imamo župana, ki misli, da je nad zakonom. Takega, ki prava ne vidi kot tehtnico, s katero bi iskal pravičnost, temveč pravo vihti proti svojim prebivalcem kot meč in ščit,« je dejal.
Po njegovih besedah prebivalci nimajo dovolj finančnih in pravnih možnosti, da bi se lahko učinkovito zoperstavili odločitvam občine.
»Običajni ljudje nimamo finančnih sredstev, s katerimi bi se lahko po pravnih poteh vedno znova zoperstavljali njegovemu prisvajanju našega življenjskega prostora,« je dodal.
Referendum in očitki glede parkirnega odloka
V iniciativi poudarjajo, da so zbrali več kot 14.000 podpisov za razpis referenduma.
»Zbrali smo 14.051 overjenih podpisov proti odloku o parkiranju v soseskah in tako pokazali, da imamo v Ljubljani poln kufer politik, ki naše mesto spreminjajo v meko za peščico elitnežev,« je dejal Fajs.
Odloku očitajo, da prebivalcem nalaga dodatne stroške in uvaja razširjeno plačljivo parkiranje.
»Nasprotujemo mu, ker se režim uvaja tam, kjer občina ni zagotovila dovolj urejenih parkirnih mest, ker je prodajala parkirna mesta zasebnim investitorjem in ob njih gradila lastno infrastrukturo ter tako povzročila stisko, za katero nam zdaj poskuša ponovno zaračunati,« je dejal.
Kazni, parkiranje in javni promet
V nadaljevanju je izpostavil tudi sistem kazni in delovanje javnega prometa.
»Nasprotujemo mu, ker v dovolilnici za 60 evrov občina zamolči 80 evrov kazni za parkirni listek in 280 evrov za odvoz s pajkom,« je dejal.
Dodal je, da je problematično tudi širjenje plačljivega parkiranja.
»Nasprotujemo mu, ker uvaja plačljivo parkiranje vse dni v tednu in vse ure v dnevu, tudi v spalnih naseljih, kjer ljudje ne parkirajo zato, ker bi šli na kavo, temveč ker tam živimo,« je dejal.
Opozoril je tudi na po njegovem mnenju slab javni promet.
»Ljubljana nima potniškega prometa, ki bi lahko naslovil vsakodnevne potrebe ljudi po mobilnosti. Avtobusi zamujajo, povezave med soseskami so slabe. Nočnega javnega prometa skoraj ni. So pa kazni, pajki in položnice,« je dejal.
Zemljišča in postopki ZVEtL
Posebej je izpostavil tudi vprašanje zemljišč v soseskah.
»Nasprotujemo pa mu tudi zato, ker občina s tem režimom posega na zemljišča, ki niso njena,« je dejal.
Po njegovih besedah potekajo postopki, v katerih prebivalci dokazujejo lastništvo.
»Na številnih parkiriščih in zelenicah v ljubljanskih soseskah potekajo postopki po zakonu o vzpostavitvi etažne lastnine. To so postopki, v katerih prebivalci dokazujejo, da ta zemljišča pripadajo našim stavbam in našim soseskam,« je dejal.
Zaključek in poziv k referendumu
Fajs je ob koncu poudaril, da so parkirišča del življenjskega prostora ljudi.
»Parkirišča v soseskah niso županova lastnina. Niso občinski bankomat, niso vir financiranja za prihodnje projekte in niso orodje za polnjenje proračuna,« je dejal.
Referendum vidi kot ključno politično točko.
»Zato pozivamo vse Ljubljančane in Ljubljančanke, da 12. julija 2026 glasujejo proti novemu odloku,« je dodal.
Ob tem je poudaril razmerje moči med mestno oblastjo in civilno iniciativo.
»Župan ima občinski aparat. Ima proračun, ima mestno glasilo, ima pravnike, ima oglaševalske kanale, ima moč oblasti. Mi imamo ljudi, ki imajo zlorabe moči dovolj,« je zaključil.
