Ljubljana iz leta v leto privablja več obiskovalcev, predvsem v mestnem središču pa je turistov v poletnih mesecih včasih več kot domačinov.
Poleti se zdi, da je središče Ljubljane včasih bolj polno turistov kot domačinov. Ulice, trgi in lokali so polni obiskovalcev, ponudba se vse bolj prilagaja turistom, cene v središču pa niso vedno prijazne do lokalnega prebivalstva. Toda ali je Ljubljana res postala mesto predvsem za turiste?
Preverili smo, kaj pravijo številke in raziskave.
Ljubljana je turistično rekordno obiskano mesto
Da je turistov v Ljubljani veliko, ni zgolj občutek domačinov. Ljubljana je bila tudi leta 2025 najbolj obiskana turistična občina v Sloveniji.
Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je bilo v Ljubljani lani zabeleženih 1,39 milijona prihodov turistov in 2,84 milijona njihovih prenočitev. Število prihodov se je v primerjavi z letom 2024 povečalo za 9,1 odstotka, število prenočitev pa za 9,8 odstotka.
Za občutek: v Ljubljani živi približno 293.000 ljudi, kar pomeni, da je bilo v enem letu zabeleženih skoraj 4,8 turističnega prihoda na vsakega prebivalca.
Pri prenočitvah je razmerje še večje – približno 9,7 turističnega prenočevanja na prebivalca.
Toda Ljubljančani turizma ne vidijo nujno kot težavo
Tu postane zgodba precej bolj zanimiva.
V raziskavi o odnosu meščanov do turizma, ki jo je Turizem Ljubljana izvedel leta 2024, je približno tri četrtine prebivalcev ohranilo pozitiven odnos do turizma.
Med največjimi težavami so prebivalci izpostavili predvsem gnečo in visoke cene, medtem ko so pozitivno ocenjevali dogajanje v mestu, urejenost in zelene površine.
Torej trditev, da so Ljubljančani turiste množično »vzeli na piko«, ne drži povsem.
Turizem mestu prinaša tudi očitne koristi: več gostinske in kulturne ponudbe, več dogodkov, večjo prepoznavnost mesta ter prihodke za številne lokalne ponudnike.
Vendar v centru je pogled na turizem precej bolj kritičen
Če pa se vprašanje glasi »Kako turizem doživljajo ljudje, ki živijo v samem centru?«, je odgovor precej drugačen.
Raziskava Turizma Ljubljana iz leta 2020 je pokazala, da je 50,8 odstotka prebivalcev mestnega jedra menilo, da jih Airbnb in nove oblike turističnih nastanitev motijo. Med vsemi Ljubljančani je bil ta delež 31,2 odstotka.
Tudi zaradi gneče je razlika precejšnja: da turizem povzroča gnečo na javnih mestnih površinah, je menilo 69,3 odstotka prebivalcev mestnega jedra, medtem ko je bil delež med Ljubljančani na splošno 50,3 odstotka.
Še bolj zgovoren je podatek o kakovosti življenja. S trditvijo, da je življenje v Ljubljani kot turističnem kraju neprijetno, se je strinjalo 36 odstotkov prebivalcev mestnega jedra, med vsemi Ljubljančani pa 17,5 odstotka.
Turisti spreminjajo tudi ponudbo v centru
Ena od pripomb domačinov je, da se ponudba v najbolj turističnih delih mesta prilagaja obiskovalcem.
Že starejša raziskava Turizma Ljubljana iz 2020 je med motečimi posledicami turizma izpostavila prilagajanje ponudbe in cen turistom, hrup, odpadke, gnečo ter občutek izgube identitete mesta in zmanjšanja kakovosti bivanja.
Po drugi strani pa ista raziskava kaže, da Ljubljančani zaradi turizma pozitivno ocenjujejo možnosti nakupovanja, ponudbo restavracij in možnosti za zabavo.
To je pravzaprav eden največjih paradoksov turistične Ljubljane: ponudba, ki je privlačna turistom, je pogosto všeč tudi domačinom – dokler je obiskovalcev toliko, da zaradi njih sami ne morejo več normalno uporabljati mesta.
Kaj pa stanovanja?
Pri vprašanju, ali Ljubljana postaja mesto za turiste, ne moremo mimo stanovanj.
Kratkotrajno oddajanje stanovanj je bilo že v raziskavah prepoznano kot eden od problemov, predvsem v mestnem jedru.
Od 1. januarja 2026 velja tudi nov Zakon o gostinstvu, ki je področje kratkotrajnega oddajanja stanovanj dodatno uredil. Zakon med drugim določa pogoje za opravljanje te dejavnosti in omejuje število nastanjenih oseb v posameznem stanovanju.
To pomeni, da se je tudi država začela bolj konkretno ukvarjati z vprašanjem, kako uskladiti turistične nastanitve z bivanjem ljudi v stanovanjskih stavbah.
Ljubljana torej ni »samo za turiste«
Če pogledamo številke, bi bilo precej pretirano reči, da je Ljubljana postala mesto, namenjeno samo turistom.
V občini še vedno živi okoli 293.000 prebivalcev, ki mesto uporabljajo za vsakodnevno življenje – za delo, šolo, nakupe, opravke in prosti čas.
Toda občutek, da je center Ljubljane vse bolj prilagojen obiskovalcem, ni brez podlage.
Turistično povpraševanje raste, največji pritisk pa občutijo prav prebivalci mestnega jedra, kjer so gneča, hrup, kratkotrajne nastanitve in turistična ponudba najbolj skoncentrirani.
Zato odgovor na vprašanje, ali je Ljubljana še mesto za Ljubljančane, ni preprost da ali ne. Ljubljana je še vedno mesto za domačine – vprašanje pa je, koliko prostora jim bo v najbolj obiskanih delih mesta ostalo ob nadaljnji rasti turizma.
