Mlada prostovoljka Ondina: »Ljudje v svetu so lepši in prijaznejši, kot si mislimo«

Leto 2026 so Združeni narodi razglasili za mednarodno leto prostovoljstva za trajnostni razvoj. Z njim želijo v ospredje postaviti vlogo prostovoljcev pri ustvarjanju bolj vključujočih, odpornih in povezanih skupnosti.

Prostovoljstvo je tesno povezano tudi z Agendo 2030 in njenimi 17 cilji trajnostnega razvoja, ki med drugim vključujejo odpravo revščine, kakovostno izobraževanje, zmanjševanje neenakosti, enakost spolov, podnebne ukrepe in mir.

Katja Gajgar, vodja komuniciranja na Platformi SLOGA, poudarja, da se tudi cilji mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči uresničujejo s konkretnimi dejanji posameznikov. 

»Na Platformi SLOGA povezujemo več kot 40 organizacij s teh področij, zato dobro vidimo, da se velike spremembe pogosto začnejo prav pri posameznikih – z njihovim znanjem, časom, pomočjo in željo po pravičnejšem svetu.«

Začelo se je z željo po dejavnosti poleg šole

Mlada prostovoljka Ondina Puš je svojo pot pri Slovenski filantropiji začela precej vsakdanje - želela si je dejavnosti, s katero bi se ukvarjala poleg šole. Kot pravi, se za prostovoljstvo ni odločila zaradi velikih idealov, temveč bolj po naključju.

»Prostovoljstvo sem začela, ker sem si zaželela delati nekaj poleg šole. Prav prostovoljstvo sem si izbrala ne zaradi nekakšnih plemenitih vzgibov, ampak bolj po naključju.«

Pri prostovoljskem delu je spoznala ljudi, ki so postali pomemben del njenega življenja.

»Spoznala sem neverjetno zabavne vrstnike. Spoprijateljili smo se in se videvamo tudi čisto zunaj prostovoljskih voda. Prostovoljstvo mi danes daje socialno mrežo, ki je nisem nikoli pričakovala.«

Prostovoljci ne smejo nadomestiti sistemskih rešitev

Kakovostno prostovoljstvo po besedah predstavnikov Slovenske filantropije potrebuje ustrezne pogoje, mentorstvo, varnost, priznanje in dobro organizacijo. Za njegov razvoj zato niso odgovorni samo prostovoljci in prostovoljske organizacije, ampak tudi država, občine, javne ustanove in podjetja.

Vesna Strlič, sovodja programa prostovoljstvo pri Slovenski filantropiji, opozarja, da prostovoljci pomembno prispevajo k reševanju kriz in družbenih izzivov, vendar njihova zavzetost ne sme nadomestiti sistemske ureditve.

»Mednarodno leto prostovoljstva za trajnostni razvoj je priložnost, da se zavemo, kakšen pomen ima prostovoljstvo za Slovenijo in po vsem svetu. Prav prostovoljstvo namreč naslavlja vse cilje trajnostnega razvoja, z razglasitvijo tega leta pa se krepi zavedanje, da smo del nečesa večjega.«

Po njenih besedah lahko odločevalci spodbudnejše okolje ustvarijo predvsem s sistemsko podporo. Manjše organizacije se pogosto srečujejo že s pomanjkanjem ustreznih prostorov, prostovoljske organizacije pa potrebujejo tudi stabilno financiranje in usposobljene mentorje.

Zgodbe dobijo drugačno težo, ko jih pove prijatelj

Prostovoljstvo lahko posamezniku približa tudi teme, ki jih sicer pozna predvsem iz novic, denimo vojne, migracije, revščino in neenakosti. Ondina pravi, da je stik z ljudmi z drugačnimi življenjskimi izkušnjami močno vplival na njen pogled na svet.

»Pretresljive zgodbe o poteh, ki jih morajo migranti prepotovati, da pridejo do Evrope, smo že vsi slišali, ampak teža teh zgodb je popolnoma drugačna, ko jih slišiš iz ust prijatelja.«

Ob tem je spoznala, da si večina ljudi želi predvsem varnega in običajnega življenja. »Ljudje v svetu so lepši in prijaznejši, kot si mislimo. Sam svet pa je bolj krut, kot si mislimo.«

Čeprav posameznik sam ne more rešiti vseh globalnih težav, lahko po njenem mnenju z majhnimi dejanji izboljšuje svet okoli sebe.

»Če bi vsi naredili eno majhno stvar, da bi izboljšali nekomu drugemu dan, bi že zdavnaj živeli v boljšem svetu. Majhna izboljšava je že to, da nekomu odstopimo sedež na avtobusu.«

Prostovoljstvo po njenih besedah ne izboljšuje samo življenja tistih, ki jim je pomoč namenjena, temveč spreminja tudi prostovoljce: »Če že ne bo spremenilo sveta, bo definitivno izboljšalo posameznika, več boljših posameznikov pa posledično pomeni tudi boljšo družbo.«

Projekt Glasovi za spremembe vodi Platforma SLOGA, sofinancira pa ga ministrstvo za zunanje in evropske zadeve.