Oprostite, smo zaprti. Ali: Odjadrali smo na morje. Vrnemo se konec avgusta. Na te in podobne napise na vratih gostinskih lokalov se bomo morali navaditi, če se razmere v gostinstvu kmalu ne bodo izboljšale.
Kadra namreč ni, manko rešuje vsak gostinec po svojih močeh, kakor se delavci med seboj uskladijo in kolikor pomoči uspejo dobiti.
»Naš odgovor je enak, kot je od 90 odstotkov gostincev na tej ulici. Kogarkoli vprašate, vam bo povedal, da delavcev ni,« je za Ljubljanainfo povedal natakar, ki ima polne roke dela s turisti in drugimi gosti, ki zasedajo Mestni trg.
Kadrovski bazen popolnoma izčrpan
Veliko gostincev je v času korone čez noč ostalo brez delavcev, nekaj tisoč zaposlenih naj bi menjalo sektor. Nekateri lokali si od zaprtja sploh niso opomogli. Številni gostinci navajajo, da je kadrovski bazen popolnoma izčrpan.
»Delavce je težko dobiti, odkar je prišla korona, pred tem je bilo normalno. Gostinstvo je bilo zaradi lockdownov zaprto dve leti in kdor ni imel redne pogodbe, je dobil odpoved. Mladina se ne počuti več varno, da bi prišla delati v gostinstvo, mislim, da je to glavno. Ljudi je ogromno, delavcev ni …« nam je povedal Asmir Havzija iz lokala Divine.
Gostinci so si enotni. Na trgu dela najti človeka, ki bi mu prepustili prostor za šankom ali v kuhinji, je že nekaj časa prava znanost.
»Ne morejo dobiti ne mladih ne starejših delavcev. Ne manjka delavcev zgolj pri nas, ampak tudi na Hrvaškem in drugod. Študenti pridejo delati za dva, tri dni, nato pa sporočijo, da ne morejo več, brez dodatne razlage,« je pojasnil Havazija.
Kaj bi delavce pritegnilo, smo povprašali naslednji lokal na Mestnem trgu, kjer nam je natakarica pojasnila, da bi za pridobivanje dodatne delavne sile morali zvišati plače in ponuditi nagrade za delo. Sama je primorana delati tudi po 14 ur na dan, kadar ne dobi pomoči.
Ko v lokalu pomaga vsa družina
A tudi denar, pa naj je to študentska urna postavka ali plača, ni zagotovilo, da bo gostinec na trgu dobil delavca. Vzrok pa ni le korona ali slab glas, s katerim se bori ta panoga.
Leonida Polajnar, direktorica Območne obrtno podjetniške zbornice Maribor, izpostavlja še eno ključno težavo: »Povezuje se to, da je dejansko premalo vpisov v srednje poklicne šole, tudi na faksu, prav tako se zmanjšujejo vpisi na ostale poklicne dejavnosti.«
Terase pa morajo biti postrežene že danes. Številni gostinci zato posegajo po skrajšanih delovnih časih ali kolektivnih dopustih, nekateri celo dokončno zaprejo vrata. Mnogi za pomoč kličejo svoje prijatelje, sorodnike, znance, kogarkoli, ki bi lahko v gneči vskočil in jim olajšal kak dan.
»Se pa v podjetja veliko vključujejo družinski člani, tudi tisti, ki se mogoče šolajo za kakšne druge poklice, ampak v gostinstvu lahko pomagajo in pripomorejo, zdaj več ne samo ožja družina, tudi širši družinski člani,« dodaja direktorica.
Dogovorijo se za razgovor, nato jih ni
Vse glasnejša pa so tudi opozorila, da se bomo morali z novimi generacijami, ki vstopajo na trg dela, naučiti delati nekoliko drugače.
»Kadar se je kdo javil, da pride na razgovor, ga na koncu sploh ni bilo. Čakali smo, ampak oseba se ni prikazala,« nam je zaupala restavracija v centru mesta.
»Težko je, šef išče kader, oglase smo dali povsod, tudi na družbena omrežja, pa se nihče ne javi. To pomeni, da moramo mi delati več,« je razložil Havazija, ki je na dan najinega pogovora z delom pričel ob devetih zjutraj, popoldan je imel odmor za kosilo in počitek, zvečer pa ga je ponovno čakala vrnitev na delo.
»Šef ima 60 let in pride delati ob petih zjutraj, sam poskrbi za sladoled in sladice, ob devetih pa gre v nabavo in poskrbi še za vse ostalo. Vmes se spočije, zvečer pa se vrne in pomaga,« je dodal Havazija.
Gre res za težko delo?
Da ljudje ne želijo več delati v gostinstvu, je jasno, ampak Havazija ne razume, zakaj je temu tako.
»Nenehno dajemo ven oglase, da iščemo pomoč, zelo je težko dobiti kogarkoli za delo natakarja. Sedaj je še sezona, prišli so turisti in je noro. Ampak vsi bi radi delali v pisarnah, gostinstva ne marajo.«
Njemu se namreč zdi, da ne gre za težko delo, če si le komunikativen in prijazen. »Malo je stresno, če nisi vajen dela z ljudmi, ampak če se uspeš dvigniti nad to in delaš počasi, z ljubeznijo, se navadiš.«
