V Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani so postavili avtentični kamniti tlakovec iz Hirošime, ob njem pa zasadili drevo, vzgojeno iz semen dreves, ki so preživela atomsko bombardiranje.
Šesti avgust vsako leto znova opomni na krhkost miru. Na ta dan leta 1945 je bila na Hirošimo odvržena atomska bomba, zato je sporočilo miru danes še posebej pomembno.
Združenje Kamen za mir iz Hirošime po svetu podarja avtentične kamnite tlakovce iz tega japonskega mesta kot simbol miru in opomin na grozote jedrskega orožja. V kamen sta vklesana lik japonske boginje usmiljenja Kannon in napis »Iz Hirošime«.
Do danes je kamen prejelo že več kot 110 mest v več kot 100 državah. Letos tudi Ljubljana.
Kamen miru v Botaničnem vrtu
Na pobudo Mestne občine Ljubljana in podžupana Roka Žnidaršiča so kamen postavili v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani. Nameščen je na kamnitem podstavku, ki ga je oblikoval Marko Drpić.
»Tudi sam podstavek s svojo obliko daje občutek nestabilnosti. Simbolizira krhkost miru, ki se zdi večen in neomajen, ko ga imamo, a ga lahko zelo hitro poruši človekovo ravnanje,« je pojasnil Drpić.
Na novinarski konferenci ob 216. obletnici vrta je direktor vrta dr. Jože Bavcon poudaril, da so Kamen miru postavili kot simbol vedno bolj krhkega miru v svetu, ki se lahko zelo hitro poruši.
Drevesa, ki so preživela atomsko bombo
Ob Kamnu miru so zasadili tudi japonski koprivovec. Njegova semena so skupaj s semeni dvokrpega ginka prejeli že leta 2013. Na pobudo prof. dr. Shin-Ichija Uye z Univerze v Hirošimi ter prof. dr. Radovana Stanislava Pejovnika in prof. dr. Alenke Malej je Botanični vrt zaprosil za semena dveh vrst dreves, ki sta preživeli atomsko bombardiranje. Semena so junija 2013 posejali v vrtu, kjer so uspešno vzkalila.
Posebej zanimiv je dvokrpi ginko. Ta vrsta je v naravi skoraj izumrla in se je ohranila predvsem v samostanskih vrtovih. Njeni najstarejši fosili segajo približno 270 milijonov let v preteklost, zato ginko pogosto imenujejo tudi živi fosil.
Ob eksploziji atomske bombe v Hirošimi je prav ginko preživel najbližje središču eksplozije, približno kilometer od njenega epicentra. Čeprav je bilo drevo videti mrtvo, je ponovno odgnalo in postalo simbol miru.
Tradicija, ki se nadaljuje
Drevesa so iz majhnih lončkov prvič slovesno presadili leta 2014. Pozneje so jih večkrat presadili, dokler niso bila dovolj velika za trajno zasaditev ob nasadu japonskih češenj v bližini Biotehniške fakultete.
»Tako drevesa iz Hirošime kot japonske češnje simbolizirajo mir,« pravi dr. Blanka Ravnjak iz Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani.
Mirovno poslanstvo že od leta 1810
Botanični vrt v Ljubljani je bil ustanovljen 11. julija 1810, v času relativnega miru med napoleonskimi vojnami. Nastal je na podlagi Marmontove odredbe v Ilirskih provincah kot obvezni del visokih šol.
Bavcon še dodaja, da vrt svoje mirovno poslanstvo ohranja že od ustanovitve. Že takrat so v njem zasadili ginko, katerega potomec še danes raste v Botaničnem vrtu.
Listino je mogoče videti v avli tropskega rastlinjaka, Kamen miru in japonski koprivovec pa stojita v osrednjem delu vrta ob ograji.
