Profile picture for user zalastritof Z. Š.
Ustvarjeno dne
Pet, 28.1.2022 06:54
V nastajanju je predlog zakona, ki bi omogočil ponudbo dostopnih najemnih stanovanj v okviru stanovanjskega zadružništva. Kaj to pravzaprav je?

Pod okriljem Zadrugatorja, socialnega podjetja, usmerjenega v zagotavljanje ugodnih in kakovostnih bivanjskih pogojev, je potekalo prvo srečanje interesentov za bivanje v najemni stanovanjski zadrugi v Ljubljani.

Ideja v ozadju vzpostavitve prve najemne stanovanjske zadruge pri nas je kolektivna rešitev stanovanjskega vprašanja in sodobno, solidarnostno in vzdržno bivanje, je poudarila Maša Hawlina z Inštituta za študije stanovanj in prostora.

Kaj pravzaprav je najemna stanovanjska zadruga?

Gre za samoorganizirano skupino posameznikov, ki z združevanjem virov stremijo k zagotavljanju dostopnih in kakovostnih domovanj zase in za druge, je pojasnila Hawlina. Značilno je neprofitno delovanje in samoupravljanje.

Razkrila je, da naj bi bil Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana za pilotni projekt najemne stanovanjske zadruge pripravljen nameniti zemljišče na Rakovi jelši. Tam bi bilo okoli 30 stanovanj, vključno z enim skupnostnim.

»Zadrugo vidijo kot dobro dopolnitev dela javnih stanovanjskih skladov, zato so našo pobudo pripravljeni podpreti,« je dejala.

Najemno razmerje za nedoločen čas

V okviru projekta bi šlo za najemno razmerje za nedoločen čas, kar, tako Hawlina, pomeni dosti večjo varnost, kot jo imamo trenutno na trgu.

Za vzpostavitev zadruge bi bilo potrebnih najmanj pet odstotkov lastne udeležbe na gospodinjstvo (torej bi vsako gospodinjstvo, ki bi v zadrugi prebivalo, moralo zagotoviti toliko sredstev za vzpostavitev zadruge). Za pilotni projekt predvidevajo, da bo ta delež znašal med deset in 20 odstotkov na gospodinjstvo.

Preostala finančna sredstva za vzpostavitev zadruge zagotovi stanovanjska zadruga kot pravna oseba, gre za povratna sredstva, je pojasnila Hawlina.

Skupna pralnica in sušilnica

»Marsikaj si lahko pocenimo s tem, da smo skupaj in si delimo stvari. A hkrati nočemo predvidevati, da se bo preveč delilo. Minimum je, da imamo skupno pralnico in sušilnico, vse ostalo pa je stvar odločitve, ko se bo zadruga formirala,« je izpostavila Hawlina.

S sodelovanjem v zadrugi posameznik pridobi pravice in dolžnosti. Med slednje recimo spada sodelovanje v skupnosti, udeleževanje skupščin, sodelovanje pri soupravljanju. 

Kaj pa najemnina?

Najemniki stanovanj v tovrstni zadrugi bi plačevali stroškovno najemnino.

Ta vključuje najmanj stroške gradnje stanovanj, zemljišča, stroške financiranja sredstev, vloženih v stanovanja, vključno z glavnico morebitnega posojila, stroške zavarovanja, stroške izpada prihodka sredstev iz najemnin in stroške vzdrževanja in upravljanja posameznih delov stavb. 

Okvirna mesečna najemnina za pilotni projekt bi znašala osem evrov na kvadratni meter.

»To ni idealen znesek, ampak tržna mesečna najemnina v Ljubljani trenutno znaša 15 evrov na kvadratni meter. Trenutno pa je težko graditi pod to ceno, da bi lahko mesečno najemnino spustili pod osem evrov na kvadratni meter,« je razložila Hawlina.

Dodala je, da se stroškovna najemnina lahko vsako leto uskladi z indeksom rasti življenjskih stroškov ali z indeksom rasti plač, ali vsakokrat z nižjim izmed obeh indeksov.

Trenutna zakonodaja razvoja stanovanjskih zadrug ne omogoča

Nadalje je Hawlina izpostavila, da obstaja vedno večja potreba po stanovanjskih zadrugah, vse več pa je tudi interesa s strani posameznikov in občin.

Dejala je, da je potreben sistemski okvir, ki bi omogočil ureditev delovanja stanovanjskih zadrug, pridobivanje ugodnosti, preprečevanje špekulacij in varovanje javnega interesa.

Med predlaganimi ugodnostmi za stanovanjske zadruge je naštela:

  • Dostop do povratnih sredstev s 40-letno amortizacijo kredita,
  • dostop do nepovratnih sredstev za spodbujanje stanovanjskih zadrug, 
  • dostop do zemljišč, namenjenih za stanovanjske zadruge, 
  • možnost pridobitve neodplačane stavbne pravice na zemljišču v javni lasti in 
  • možnost dolgoročnega najema nepremičnine v janvi lasti pod ugodnejšimi pogoji od tržnih.

Kdo je lahko najemnik?

Za bivanje v zadrugi bi veljali enaki cenzusi kot za neprofitna stanovanja z lastno udeležbo. 

Dohodek v enočlanskem gospodinjstvu tako ne sme presegati 200 odstotkov od povprečne neto plače v državi, v dvočlanskem gospodinjstvu 250 odstotkov, v tričlanskem 315 odstotkov, štiričlanskem 370 odstotkov, petčlanskem 425 odstotkov in šestčlanskem 470 odstotkov.

Do zadružnih stanovanj so upravičeni člani zadruge, katerih finančno premoženje v koledarskem letu pred letom ustanovitve zadruge ne presegajo 40 odstotkov vrednosti primernega stanovanja.

Prostor za prilagoditve

Glede omejevanja na cenzusu pridejo v poštev določene prilagoditve. 

Lahko v zadrugi recimo določijo, da imajo do 20 odstotkov članov, ki ta cenzus lahko presegajo, na ta račun pa lahko v zadrugo vzamejo nekaj gospodinjstev, ki si bivanja v stanovanjski zadrugi sicer ne bi mogla privoščiti. Tisti, ki cenzus presegajo, pa bi plačevali sorazmerno večji delež najemnine.

Oblikovali bi lahko tudi solidarnostni sklad, v katerega bi na mesečni ravni namenjali recimo osem evrov. Tako bi zbirali sredstva za primer, da se nekomu zgodi, da recimo izgubi službo, se mu za neko obdobje zmanjšajo dohodki, in se njegova najemnina za določeno obdobje plača iz tega sklada.

»Bolj kot smo različnih starosti, različnih demografskih ozadij, bolj si lahko pomagamo,« je sklenila Hawlina.

Starejše novice