Projekt, ki bi povezal Črnuče z Kamnikom, je znova naletel na zid – občina kot glavno oviro navaja zemljišča, prebivalci pa govorijo o 'minimalnem posegu, ki se ne zgodi'.
Projekt kolesarske steze Ljubljana–Kamnik, ki se že več kot desetletje pojavlja v občinskih načrtih, je ponovno sprožil razpravo.
Prebivalci Črnuč opozarjajo, da bi bila lahko rešitev bistveno enostavnejša, kot jo predstavlja Mestna občina Ljubljana.
Po njihovem mnenju gre za obstoječo makadamsko pot ob Štajerski cesti, ki bi jo bilo treba zgolj urediti.
»Kolesarska steza bi Savo zgolj prečkala, potekala pa bi po trenutno makadamski cesti vzdolž Štajerske ceste,« poudarjajo pobudniki.
Občina: ključna težava so zemljišča
Na Mestni občini Ljubljana odgovarjajo, da projekt ni tako preprost in da se zatika pri lastništvu zemljišč.
»Postopki za izgradnjo kolesarske steze med Ljubljano in Kamnikom so zahtevni in dolgotrajni.«
Dodajajo, da občina trenutno ne more zagotoviti vseh potrebnih zemljišč in soglasij lastnikov.
»Nadaljnji postopki v zvezi z izvedbo projekta trenutno niso predvideni, saj lastništvo ni urejeno oziroma pot ni v celoti v lasti Mestne občine Ljubljana.«
Občani: pot že obstaja, potrebna je le ureditev
Kritiki odgovora občine poudarjajo, da ne gre za novogradnjo skozi zasebna zemljišča, temveč za že obstoječo makadamsko pot, ki je delno kategorizirana in omejena za motorni promet.
Po njihovem mnenju bi bila potrebna zgolj osnovna ureditev – asfaltacija in označitev kolesarske poti.
»Mestnaobčini Ljubljana bi jo morala le asfaltirati in označiti. Tako bi Črnuče končno dobile varno povezavo s centrom,« opozarjajo pobudniki.
Projekt z dolgo zgodovino in številnimi zamiki
Kolesarska povezava Ljubljana–Kamnik ni nov projekt. Njegovi ključni mejniki segajo več kot 15 let nazaj:
- 2009: vključitev trase v občinski prostorski načrt;
- 2017: podpis memoranduma in začetek priprave dokumentacije;
- 2022: sosednje občine že zaključijo več kot 13 kilometrov kolesarskih poti.
Medtem ko so druge občine projekt že delno realizirale, ljubljanski del ostaja nedokončan.
Sava kot ključna ovira
Po podatkih občine je največji problem območje ob reki Savi, kjer so zemljišča razdrobljena in v zasebni lasti. Brez soglasij lastnikov občina ne more nadaljevati postopkov, kar projekt postavlja v negotovo prihodnost.
Medtem ko občina vztraja pri pravnih in lastniških ovirah, del javnosti meni, da gre predvsem za pomanjkanje odločnosti pri izvedbi projekta, ki bi lahko bistveno izboljšal kolesarsko povezavo severnega dela Ljubljane.
Za zdaj ostaja odprto ključno vprašanje: ali gre res za nepremostljive ovire – ali zgolj za še en projekt, ki se premika prepočasi?
