Strategija za mlade Mestne občine Ljubljana prinaša tudi nov model podpore duševnemu zdravju mladih.
Ljubljanski mestni svet je junija sprejel Strategijo Mestne občine Ljubljana za mlade 2026–2035, v kateri med ukrepi izstopa tudi inovativen model Kultura na recept. Gre za preventivni pristop, s katerim želijo mladim prek kulturnih in ustvarjalnih dejavnosti ponuditi dodatno podporo duševnemu zdravju ter okrepiti socialno povezanost, ustvarjalnost in odpornost.
Devetletni strateški dokument zajema deset področij – od participacije do stanovanjske problematike –, med njimi tudi zdravje in socialno varnost. Poseben poudarek namenja prav duševnemu zdravju mladih, v okviru katerega predvideva razvoj omenjenega modela.
Cilj je preventiva, ne zdravljenje
Kot pojasnjujejo na Uradu za mladino Mestne občine Ljubljana, ki je tudi snovalec omenjene strategije, ukrep Kultura na recept ni zamišljen kot oblika zdravljenja ali nadomestilo za zdravstveno obravnavo, temveč kot preventivni pristop.
»Osnovni cilj ukrepa je okrepiti preventivo na področju duševnega zdravja ter mladim ponuditi dodatne možnosti za krepitev odpornosti, socialne povezanosti, ustvarjalnosti in občutka pripadnosti skupnosti,« pojasnjujejo na Uradu za mladino.
V povezavi s tem dodajajo, da želijo z ukrepom prispevati k zmanjševanju dejavnikov tveganja, kot so osamljenost, socialna izolacija in občutki stiske. Prav zato želijo pri razvoju modela povezati področja kulture, zdravja in mladinskega dela.
Model je za zdaj še v pripravi. V prvem letu izvajanja strategije ga občina razvija skupaj s strokovnjaki s področij zdravja, kulture in mladinskega dela. V poskusni fazi bodo določili način izvajanja ukrepa, število mladih, ki bodo vanj vključeni, ter oblikovali strokovno utemeljen model, povezan z obstoječimi sistemi podpore.
Pri izvajanju ukrepa naj bi sodelovali mestni javni zavodi s področja kulture, med njimi muzeji, gledališča in Mestna knjižnica Ljubljana, pa tudi drugi izvajalci kulturnih programov. Občina poudarja, da želi mladim ponuditi dodatno možnost za krepitev odpornosti, ustvarjalnosti in občutka pripadnosti skupnosti.
Stroka vidi v kulturi pomembno podporo mladim
Da je povezovanje kulture in duševnega zdravja smiselna pot, pojasnjuje dr. Mateja Hudoklin, specialistka klinične psihologije in direktorica Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Ljubljana.
Po njenem mnenju lahko tovrstne dejavnosti mladim, ki se soočajo z izzivi na področju duševnega zdravja, ponudijo dragoceno dodatno izkušnjo.
»Obisk predstave, ustvarjalne delavnice ali koncerta jim lahko odpre povsem drugačen pogled na življenje ter jih spodbudi k drugačnemu razmišljanju o lastnih stiskah,« dodaja.
Naša sogovornica razlog za aktualnost takšnega ukrepa vidi predvsem v spremenjenih načinih povezovanja mladih. Digitalna tehnologija jim sicer omogoča stalno povezanost, vendar po njenem opozorilu ne more nadomestiti pristnih osebnih stikov, kar lahko prispeva tudi k večji osamljenosti in tesnobi med mladimi.
Ob tem poudarja, da mora biti model Kultura na recept predvsem preventivni in dopolnilni pristop, nikakor pa ne nadomestilo za zdravljenje, kar poudarjajo tudi na Mestni občini Ljubljana.
»Takšni pristopi ne morejo nadomestiti zdravljenja, denimo z medikamentozno terapijo ali psihoterapijo, lahko pa ga zelo učinkovito dopolnjujejo in podprejo vse, kar posameznik potrebuje za izboljšanje svojega duševnega zdravja,« pojasnjuje Hudoklin.
Kulturno-umetniške dejavnosti po njenem mnenju na duševno zdravje mladih vplivajo podobno kot šport. Delujejo dvojno – preventivno, saj lahko zmanjšujejo tveganje za razvoj duševnih težav, in podporno pri okrevanju, saj lahko tistim, ki se s stiskami že soočajo, pomagajo do hitrejšega in uspešnejšega okrevanja.
Kot dodaja, ima umetnost dolgo tradicijo uporabe v medicini, zlasti na področju duševnega zdravja. Mladim in odraslim, ki svoje občutke težje izražajo z besedami, lahko ponudi alternativno pot za izražanje čustev.
Praksa, ki jo poznajo že številne države
Čeprav se model Kultura na recept v Ljubljani šele razvija, podobni programi v Združenem kraljestvu, Belgiji in drugih evropskih državah delujejo že vrsto let. Izkušnje kažejo, da lahko vključevanje v kulturne dejavnosti izboljša duševno počutje, okrepi socialno povezanost, v nekaterih okoljih pa celo zmanjša število obiskov pri zdravnikih.
