Svet Onkološkega inštituta Ljubljana je na včerajšnji seji obravnaval in sprejel letno poročilo za leto 2022. Osrednja ustanova za zdravljenje onkoloških bolnikov je lani poslovala s presežkom prihodkov nad odhodki v višini 5,3 milijona evrov, ki ga bodo v večini porabili za naložbe, med drugim posodobitev opreme, je napovedalo vodstvo.
Direktor inštituta Andraž Jakelj je pri obravnavi letnega poročila za leto 2022 izpostavil, da je inštitut uspel realizirati večino zastavljenih ciljev, presegel je zastavljen delovni program, ohranil stabilno finančno poslovanje in posloval s presežkom prihodkov nad odhodki, ki ga bodo v letu 2023 namenili za nakup izrabljene medicinske in nemedicinske opreme ter uvedbo najsodobnejše tehnologije na področju zdravstvene oskrbe.
Presežek prihodkov nad odhodki namreč znaša 5,3 milijona evrov, stanje nerazporejenega presežka, tako tekočega kot iz preteklih let, pa znaša okoli 6,3 milijona evrov.
Skladno s sklepom, ki ga je svet zavoda sprejel danes, bodo na onkološkem inštitutu pet milijonov evrov porabili za naložbe, 1,3 milijona evra pa do nadaljnjega ostaja nerazporejenih, je sklenil svet zavoda.
Pomanjkanje prostora, opreme in kadrov
Jakelj se je v predstavitvi letnega poročila dotaknil tudi kadrovske slike v bolnišnici. Ob koncu leta je bilo namreč skupno število zaposlenih, teh je okoli 1280, za več kot 100 nižje od načrtovanega, kar je po njegovih besedah verjetno posledica stanja na kadrovskem trgu.
Med zaposlenimi sicer upada število krajših bolniških odsotnosti, a se je v primerjavi z letom 2021 povišalo število daljših bolniških odsotnosti.
Tudi strokovna direktorica Irena Oblak je izpostavila, da so se na inštitutu lani soočali tako s pomanjkanjem prostora in opreme kot kadrov, predvsem pri zdravstvenih tehnikih.
To so po njenih besedah poskušali reševati tudi z zaposlitvami zdravstvenih administratorjev v specialističnih ambulantah, ki zdravstveno osebje poskušajo razbremeniti predvsem administrativnih opravil.
Njihovo delo je v preteklem letu še vedno zaznamovala epidemija covida-19, zaradi katere so zaostrovali oz. rahljali ukrepe, odvisno od epidemiološkega položaja, kljub temu pa so večinoma presegli načrtovano realizacijo delovnega programa.
V primerjavi z letom 2021 so opravili dobre štiri odstotke več prvih pregledov v specialističnih ambulantah ter za dva odstotka več kontrolnih pregledov bolnikov.
Med pomembnejšimi strokovnimi pridobitvami je strokovna direktorica izpostavila mobilni paliativni tim, v upravljanje in koordiniranje je onkološki inštitut dobil državni program za obvladovanje raka. Razširili in reorganizirali so klicni center, v katerem lahko bolniki in svojci dobijo splošne in tudi strokovne informacije.
Ob tem so vzpostavili sektor presejalnih programov in klinične genetike ter oddelek fizikalne medicine in rehabilitacije. Prvi v Evropi so pridobili tudi dovoljenje za izvajanje klinične raziskave faze I genske terapije, je še naštela.
Projekt bodo izvedli s kliničnima centroma v Ljubljani in Mariboru
Z Univerzitetnim kliničnim centrom (UKC) Ljubljana in UKC Maribor pa so se uspeli dogovoriti za skupen projekt medicinskega ciklotrona. S tem bo Jakljevih besedah Slovenija pridobila lastno proizvodnjo izotopov za potrebe diagnostike PET/CT in ne bo več odvisna od dobave iz tujine in monopolnega določanja cen.
Svet onkološkega inštituta je danes še sklenil, da so Jakelj, Oblakova in Andreja Uštar, ki je inštitut vodila del lanskega leta, dosegli redno delovno uspešnost, ki jim bo izplačana v višini petih odstotkov njihove osnovne letne plače. Za Jaklja to pomeni okoli 600, za Uštarjevo 1500 in za Oblakovo 2500 evrov bruto.
Člani sveta so se seznanili tudi z izidom volitev predstavnika delavcev. Predstavnica delavcev Mateja Pangerc je bila namreč izvoljena za mandatno dobo štirih let, ki bo začela teči s konstitutivno sejo sveta.
Ta se bo namreč na novo konstituiral, ko bo vlada sprejela nov sklep o imenovanju članov sveta zavoda, predstavnikov ustanovitelja, zavarovancev in uporabnikov.
Smrt bolnika, za katero svojci naj ne bi vedeli - kaj se je dogajalo?
Dotaknili so se tudi javnega pisma svojcev bolnika, ki je umrl v onkološkem inštitutu, nedavno objavljenem na spletni strani Dela.
Bolnišnici sta očitala, da ju niso pravočasno obvestili o poslabšanju očetovega zdravja in da nista imela možnosti, da bi se od njega poslovila.
Oblakova je pojasnila, da pred objavo pisma na inštitut niso prejeli nobene pritožbe, so pa po objavi takoj začeli ugotavljati, kaj se je dogajalo.
Ugotovili so, da je bolnik kot osebo, ki se ji lahko posredujejo podatke o njegovem zdravstvenem stanju, navedel svojo ženo, s katero so bili zaposleni v stiku, enkrat pa tudi s hčerko. Žal se je zgodil neljubi dogodek, da so svojci na obisk prišli ravno v trenutku, ko je bolnik umrl in jih še niso uspeli obvestili, je pojasnila.
Pismo so obravnavali tudi na strokovnem svetu bolnišnice in kolegiju zdravstvene nege. Strokovna direktorica je govorila tudi z ženo in hčerko, ki se ji je za dogodek opravičila.
Ob tem je Oblakova še pojasnila, da imajo v bolnišnici utečeno prakso.
»Zaposleni svoje delo opravljamo strokovno, resno in odgovorno. Tako s svojci kot bolniki delamo z veliko razumevanja in empatije. Podatke o zdravstvenem stanju posredujemo v skladu z voljo bolnika in zakonom. Ob poslabšanju stanja obvestimo pooblaščeno osebo, ki jo navede bolnik,« je pojasnila.
Dodala je, da lahko z gotovostjo trdi, da nihče od vpletenih ni namerno vplival na razvoj dogodkov.
Starejše novice
