Mobilna aplikacija skozi igro in raziskovanje Ljubljane spodbuja mlade h gibanju.
Na Inštitutu za raziskave in razvoj osnovnega zdravstva Zdravstvenega doma Ljubljana so razvili igralno aplikacijo, ki mladostnike z opravljanjem izzivov in raziskovanjem Ljubljane spodbuja k aktivnejšemu življenjskemu slogu.
Z njo želijo mobilno tehnologijo, ki je del vsakdana mladih, izkoristiti kot orodje za spodbujanje gibanja.
Z gibanjem zbirajo točke in raziskujejo Ljubljano
Aplikacija City-Move temelji na igrifikaciji, s katero želijo telesno dejavnost mladim približati na privlačnejši način.
»Ker mladi veliko časa preživijo na telefonih in je mobilna tehnologija del njihovega vsakdana, smo jo skušali izkoristiti kot orodje za spodbujanje gibanja,« je za STA dejala raziskovalka Nataša Stojnić z inštituta.
Aplikacija jih tako spodbuja, da gibanje dojemajo kot izziv, raziskujejo mesto in se pri tem družijo s prijatelji.
Deluje tako, da uporabnik z gibanjem zbira točke, dodatne izzive pa opravlja na izbranih lokacijah po Ljubljani, denimo v parku Tivoli, na Prešernovem trgu in Ljubljanskem gradu.
Ob prihodu na posamezno točko opravljeni izziv potrdi s skeniranjem QR-kode, aplikacija pa beleži tudi število korakov in prehojeno razdaljo. Lokacije, ki vključujejo športne, kulturne in turistične znamenitosti ter se delijo po različnih težavnostnih stopnjah, so razvijalci izbrali v sodelovanju z Mestno občino Ljubljana in Turizmom Ljubljana.
Pri razvoju aplikacije sodelovali tudi mladi
V proces razvoja aplikacije so vključili tudi 33 mladostnikov, in sicer 17 deklet in 16 fantov. V sklopu raziskave so jih spraševali, kaj jih motivira za telesno dejavnost, kaj jih pri njej ovira in kakšno aplikacijo bi si želeli uporabljati.
»Kot pomembne spodbude za gibanje so izpostavili dobro počutje, videz in predvsem druženje, pri fantih pa je bila izrazitejša tudi želja po tekmovanju. Gibanje jim po drugi strani najpogosteje otežujejo šolske obveznosti in slabo vreme, nekateri pa so kot oviro navedli tudi pomanjkanje družbe,« je rezultate povzela Stojnić.
Prav družabni vidik želijo raziskovalci v aplikaciji še okrepiti. Med načrtovanimi nadgradnjami je možnost pošiljanja sporočil, s katerimi bi lahko uporabnik prijatelja povabil na sprehod ali skupno opravljanje izziva.
»Ker z aplikacijo ne želimo spodbujati dodatnega časa pred zasloni, smo se v sodelovanju s Centrom pomoči pri prekomerni rabi interneta Logout namesto prostega dopisovanja odločili za vnaprej pripravljena sporočila,« je pojasnila Stojnić.
V šestih tednih zabeležili okoli dva milijona korakov
Aplikacijo so mladostnikom v uporabo dali v začetku aprila, nato pa izvedli šesttedensko tekmovalno obdobje, ki se je zaključilo v tednu tradicionalnega Pohoda ob žici.
»Doslej se je v aplikacijo registriralo okoli 250 uporabnikov, ki so v tekmovalnem obdobju skupaj zabeležili približno dva milijona korakov. Čeprav je namenjena predvsem mladostnikom, je pritegnila tudi starejše,« je dejala.
Raziskovalci zdaj iščejo predvsem načine, kako zanimanje za aplikacijo in motivacijo za gibanje ohraniti dolgoročno. Ali njena uporaba dejansko povečuje telesno dejavnost, za zdaj še ne morejo oceniti, saj je bilo pilotno obdobje namenjeno predvsem preizkušanju delovanja aplikacije in iskanju možnosti za izboljšave.
»Telesno dejavnost uporabnikov sicer spremljamo z vprašalnikom, ki ga lahko izpolnijo ob registraciji in nato vsak teden, ter s podatki o številu korakov in času aktivnosti. Ker je aplikacija namenjena predvsem mladoletnikom, osebnih podatkov ne zbiramo, temveč beležimo le uporabniško ime in starost,« je pojasnila.
Več kot 80 odstotkov mladostnikov premalo telesno dejavnih
Razvoj aplikacije poteka v okviru širšega mednarodnega raziskovalnega projekta City-Move, ki preučuje, kako lahko mesta ustvarjajo okolja, ki prebivalce spodbujajo k vključevanju telesne dejavnosti v vsakdanje življenje.
Projekt izhaja iz ugotovitve, da veliko ljudi, zlasti mladih in ranljivih skupin, ni dovolj telesno dejavnih, kar dolgoročno povečuje tveganje za kronične nenalezljive bolezni, med drugim sladkorno bolezen, visok krvni tlak in debelost.
Po podatkih, na katere se opira projekt, več kot 80 odstotkov mladostnikov po svetu ne dosega priporočil Svetovne zdravstvene organizacije glede telesne dejavnosti. Ta otrokom in mladostnikom med petim in 17. letom priporoča v povprečju vsaj 60 minut zmerne do intenzivne telesne dejavnosti na dan.
City-Move sledi tudi globalnemu akcijskemu načrtu za telesno dejavnost, katerega cilj je do leta 2030 telesno nedejavnost zmanjšati za 15 odstotkov.
Projekt povezuje šest mest na treh celinah
Projekt povezuje mesta s treh celin. Poleg Ljubljane so vanj vključeni Antwerpen in Rotterdam v Evropi, Kampala v Afriki ter Lima in Bogota v Južni Ameriki.
V vsakem mestu raziskovalci preučujejo že obstoječe ukrepe za spodbujanje telesne dejavnosti ter razvijajo nove. Zanima jih predvsem, koga posamezni ukrepi dosežejo, kako učinkoviti so, kako jih je mogoče izboljšati in dolgoročno ohraniti ter katere njihove elemente bi bilo mogoče prenesti v druga mesta.
V Ljubljani je primer že uveljavljenega ukrepa Pot ob žici, tradicionalni dogodek, ki se ga vsako leto udeleži več deset tisoč ljudi.
»Nova intervencija pa je mobilna aplikacija,« je izpostavila Stojnić.
Aplikacijo želijo razširiti tudi izven Ljubljane
Dolgoročni cilj ljubljanske ekipe je aplikacijo prenesti tudi izven prestolnice.
»V prihodnje bi lahko druga slovenska mesta oblikovala svoje lokacije in izzive, še širši cilj pa je, da bi rešitev prevzeli in svojim okoljem prilagodili tudi partnerji projekta City-Move v tujini,« je dodala.
Aplikacija sama problema telesne nedejavnosti mladih ne more rešiti, lahko pa jim po oceni raziskovalke gibanje približa na zanimivejši način in predvsem manj aktivne spodbudi k spremembi navad.
