Z državnimi častmi k poslednjemu počitku ...
Prišel tudi blejski župan Anton Mežan
Imel je tudi nagovor, v katerem je spomnil, da večina ob njenem imenu najprej pomisli na Presečnikovo Meto, saj jo je film Cvetje v jeseni močno zaznamoval.
Poudaril je, da je bil njen ustvarjalni opus izjemen.
Prepoznavnost in ugled v igralskih krogih so ji prinesli gledališče, radijske igre ter vloge v slovenskih in jugoslovanskih filmih, je povedal.
»Nekoč je izjavila, da na odru lahko govori le tisto, kar čuti. Zato je gledalca prepričala, da ne igra, ampak da to, kar gledamo, doživlja,« je še dejal Mežan.
Spregovoril tudi o njenih prvih igralskih korakih na Bohinjski Beli
Že kot štiriletna deklica je s punčko v roki nastopala na široki domači okenski polici, pri približno devetih ali desetih letih pa je v nekdanjem Mladinskem domu stopila na oder v igri Čarobna paličica Kristine Brenkove. Kot mladostnica je na istem mestu nastopala tudi v drugih predstavah.
»Ta črta pa žal ni neskončna. Neskončen bo le spomin na našo Mileno,« je dejal župan.
Prepričan je, da bodo prihodnje generacije prek filmskih platen, televizijskih ekranov in radijskih sprejemnikov ohranjale spomin na veliko, a skromno umetnico.
Posebej čustven je bil na koncu nagovora, ko je nagovoril še Mileno Zupančič:
»Klopca na domačem pokopališču, na kateri ste tako radi posedali, vas bo pogrešala. Ne bo pa samevala,« je dejal in njenim domačim ter drugim zbranim žalujočim izrekel iskreno in globoko sožalje.
Poslednje slovo v rojstnem kraju
Žalna knjiga v Domu krajanov na Bohinjski Beli je bila sicer za vpis odprta od 10. ure. Vanjo so se z ganljivimi besedami vpisali številni.
Bohinjska Bela je torej kraj, s katerim je bila Milena Zupančič ostala tesno povezana vse življenje. Čeprav jo je umetniška pot vodila na največje slovenske odre in filmska platna, se je vedno znova vračala tja, kjer je odraščala.
Danes se je v ta gorenjski kraj vrnila še zadnjič.
»Na odrih in v srcih ostajaš za vedno«
Milena Zupančič se je rodila 18. decembra 1946 na Jesenicah.
V več kot pet desetletij dolgi karieri je ustvarila izjemen igralski opus.
V gledališču je odigrala več kot 120 vlog, nastopila pa je tudi v več kot 40 filmih in televizijskih nadaljevankah.
Ostajajo njene vloge in spomini
Za svoje delo je prejela vrsto najpomembnejših priznanj, med njimi Prešernovo nagrado za trajen prispevek k slovenski kulturi, Borštnikov prstan, viktorja za življenjsko delo in nagrado bert.
Leta 2016 je prejela zlati red za zasluge Republike Slovenije, občina Bled pa jo je leta 2018 imenovala za častno občanko.
Danes se od nje poslavljajo njeni najbližji, igralski kolegi in občinstvo, ki ga je desetletja navduševala, ganila in bogatila.
Za njo ostajajo nepozabne vloge, izjemna umetniška zapuščina in spomin na igralko, ki bo še dolgo živela na odrih, filmskih platnih in v srcih ljudi.