Poročilo o celoletnih meritvah NO2 na štirih lokacijah v Ljubljani kaže, da vse izmerjene vrednosti presegajo priporočeno zgornjo mejo Svetovne zdravstvene organizacije, deset mikrogramov na kubični meter10, ki je že zdravju škodljiva.
V okviru kampanje Pozor: Tukaj je dihanje nevarno! so na Focusu ter Inštitutu za zdravje in okolje so na štirih »problematičnih« lokacijah nadaljevali meritve koncentracij dušikovega dioksida (NO2).
Prve meritve so bile opravljene na 156 lokacijah v februarju 2021.
Meritve, ki so potekale na štirih lokacijah s precej natančnimi difuzivnimi vzorčevalniki (5 odstotkov odstopanja) vsak mesec od aprila 2021 do marca 2022, so pokazale previsoke koncentracije tega zdravju zelo škodljivega plina, ki izvira predvsem iz dizelskih vozil, so sporočili s Fokusa, društva za sonaraven razvoj.
Problematične lokacije
Meritve so izvajali tako, da so potekale tri tedne vsak mesec, od 1. do 22. dneva v mesecu.
Izvedli so jih na lokacijah:
Drenikova pri GIB-u, Šmartinska cesta pred podvozom pri Ortobaru, pred križiščem Bleiweisova-Tržaška ter blizu uradne merilne postaje na Vošnjakovi ulici (pločnik ob Tivolski cesti).
Ugotovili so, da so bile v več kot polovici primerov izmerjene vrednosti višje od zakonsko določene letne mejne koncentracije, ki znaša 40 mikrogramov na kubični meter.
Vse izmerjene vrednosti pa presegajo priporočeno zgornjo mejo Svetovne zdravstvene organizacije, deset mikrogramov na kubični meter10, ki je že zdravju škodljiva.
Na vseh štirih lokacijah so bile vrednosti večinoma višje od vrednosti na uradni merilni postaji na Vošnjakovi.
Vpliv prometa ob protikoronskih ukrepih
Lokacija z najvišjimi vrednostmi koncentracij NO2 ostaja lokacija na Šmartinski cesti pri Ortobaru, navajajo raziskovalci. Ugotovili so tudi, da so bile koncentracije na vseh lokacijah nekoliko nižje spomladi in poleti ter nekoliko višje septembra in pozimi, kar je skladno z vplivi vremena.
Izraziti višek na vseh lokacijah so zaznali v septembru 2021, nižek pa oktobra ter novembra.
»Glede na fizikalne značilnosti NO2, lokalno učinkovanje onesnaževala in vremenske značilnosti v času meritev, vremenske razmere niso bile poglaviten dejavnik višjih koncentracij onesnaževala, ampak je bil verjetno pomembnejši dejavnik onesnaženja vpliv količine prometa ob različnih protikoronskih ukrepih,« so zapisali v poročilu.
Kako mora ukrepati Ljubljana?
Rezultati meritev, ki jih izvajajo tudi v drugih državah, po podatkih Fokusa kažejo, da uradne merilne postaje niso nameščene na mestih, kjer je onesnaženost zraka najslabša, zato pravijo, da je treba pregledati in razširiti mrežo merilnih mest.
»Prenovljena evropska Direktiva o kakovosti zunanjega zraka bi morala od držav in mest zahtevati bolj razširjeno mrežo merilnih postaj in hkrati vključiti meritve z zelo natančnim difuzivnimi vzorčevalniki, ki so majhen strošek, a dobra dopolnitev merilnih postaj,« je njihovo mnenje.
Mesta pa morajo zmanjšati motorno prometno aktivnost, so jasni na Fokusu.
Nujno dosledno spremljanje onesnaženosti
»Na podlagi merilne kampanje smo javnosti predstavili, kako problematična je kakovost zraka skozi leto na lokacijah, kjer ni uradnih meritev. Zato menimo, da je pomembno razširiti mrežo merilnih mest, kar se da narediti na relativno stroškovno učinkovit način.
Slednje smo pokazali tudi pri naših meritvah. Samo z doslednim spremljanjem onesnaženosti lahko učinkoviteje izvajamo politike za boljšo kakovost zraka, hkrati pa bolj zaščitimo ranljivejše skupine prebivalstva,« je pridobljene podatke komentirala Marjeta Benčina, predstavnica Focusa.
Tomaž Gorenc, predstavnik Inštituta za zdravje in okolje, pa je dejal: »Hkrati mineva eno leto od objave novih in posodobljenih smernic za kakovost zraka, ki jih je Svetovna zdravstvena organizacija objavila na podlagi obsežne analize epidemioloških dokazov o učinkovanju določenih onesnaževal na zdravje in dobro počutje.
Ključno je, da na ravni vseh držav Evropske unije čim prej posodobimo zakonodajo tako, da bo v skladu z omenjenimi smernicami, hkrati pa začnemo še dosledneje izvajati ukrepe, ki pripomorejo k boljši kakovosti zraka ter posledično boljšemu zdravju prebivalcev. Živimo v času energetske krize, v kateri se vedno bolj zavedamo pomena decentraliziranih in brezogljičnih virov energije.«
Kakšen je zrak po različnih predelih Ljubljane, si lahko ogledate na zemljevidu.
