Kaj se (ne) sme?
Poletna sezona žara je v enem od ljubljanskih stanovanjskih blokov v Savskem naselju povzročila kar nekaj nejevolje. Na oglasni deski ene od večstanovanjskih stavb se je namreč pojavilo na roke napisano obvestilo, v katerem stanovalci svojega soseda pozivajo, naj na balkonu ne prižiga več svojega žara.
»Vljudno vas prosimo, da prenehate z uporabo žara na oglje na balkonu, saj s tem zadimite celoten blok, vključno s perilom, ki se suši na balkonih. Lepo se zahvaljujemo, sosedi,« se glasi vsebina obvestila.
Fotografija obvestila je zaokrožila po družbenih omrežjih, nanjo pa se je odzvalo kar nekaj ljudi. Medtem ko so nekateri menili, da žar na oglje na balkon preprosto ne sodi, so drugi zapisali, da jih vonj po pečenem mesu sploh ne moti.
»Žar ne sodi v stanovanjsko enoto in pika,« je zapisala ena od komentatork.
Drugi so opozorili, da težava ni vonj hrane, temveč dim. »Oglje pa res ni za balkon,« je menil eden od komentatorjev.
Na drugi strani so se našli tudi zagovorniki peke na žaru.
»Ni ga lepšega kot vonj po hrani, bolje to kot pa cigaretni dim,« je zapisal eden od uporabnikov, drugi pa je v šali dodal: »Kjer je dim, je tudi čevapčič.«
Eden od komentatorjev je ponudil tudi bolj spravljivo rešitev. Predlagal je, naj tisti, ki pripravi piknik, nanj povabi še sosede. Zapisal je, da je sam nekoč na oglasno desko obesil vabilo na žar, naslednji dan pa ga je poklicalo kar dvanajst sosedov in preverjalo, ali je povabilo resno.
Kakšna so pravila?
Uporaba žara na oglje na balkonu v Sloveniji ni splošno prepovedana z zakonom, lahko pa jo prepoveduje hišni red ali pravila etažnih lastnikov, kar je v Ljubljani pogosta praksa.
Sicer je jasno, da odprt ogenj na balkonih večstanovanjskih stavb predstavlja povečano požarno tveganje, dim in saje pa lahko motijo okoliške stanovalce.
Medsosedske zadeve, ki nas motijo, je najprimerneje najprej reševati prek upravnika večstanovanjske stavbe, ki lahko kršitelja opozori in poskuša doseči sporazumno rešitev.
Lahko naredijo tudi to
Če zaradi dima ali drugih emisij prihaja do čezmernega vznemirjanja sosedov, imajo ti na voljo tudi pravna sredstva. Kršitelja lahko prijavijo policiji zaradi motenja posesti, v skrajnih primerih pa lahko etažni lastniki zoper njega vložijo tudi tožbo za njegovo izključitev iz večstanovanjske stavbe.
Takšni postopki so sicer redki in pridejo v poštev predvsem takrat, ko posameznik dlje časa in kljub opozorilom grobo krši pravila sobivanja.
