Mario Fafangel (foto: Bobo).
Ljubljanainfo
Tor, 7.2.2023 14:24
Slovenijo je obiskala direktorica Evropskega centra za nalezljive bolezni Andrea Ammon. Nacionalni inštitut za javno zdravje je ob tem organiziral novinarsko konferenco, na kateri je bilo govora predvsem o nezaupanju v cepiva.

Poleg Andree Ammon, direktorice Evropskega centra za nalezljive bolezni, so danes spregovorili še državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Azra Herceg, predstojnik Centra za nalezljive bolezni Nacionalnega inštituta za javno zdravje Mario Fafangel in nacionalna koordinatorica za cepljenje Marta Grgič Vitek.

Kot je dejala Andrea Ammon, to zimo v evropskih državah krožijo trije virusi: gripa, respiratorni sincicijski virus in covid-19. Pričakujejo, da bo covid-19 v naslednjih letih še naprej obremenjeval zdravstveni sistem, še posebej, če gre upoštevati njegovo prepletanje z drugimi virusi.

Za posameznike iz ranljivih skupin je tako zelo pomembno, da so cepljeni tako za gripo in covid-19 kot za druge bolezni. A po njenem je zelo velika ovira pomanjkanje zaupanja v cepiva.

»Za to je več razlogov. Eden je splošno nezaupanje v cepiva in njihovo zanesljivost, drugi prepričanje, da cepljenje ni potrebno, tretji slabši dostop do cepiv na nekaterih področjih,« je povedala.

»Posebej zaskrbljujoče je, da je to nezaupanje spodkopalo uspeh cepilnega načrta. Cepiva so eno najbolj zanesljivih orodij za preprečevanje bolezni, ki jih imamo v javnem zdravstvu. Smo na točki, ko zavračanje cepljenja pomembno vpliva na boj proti širitvi bolezni, ki bi jih sicer lahko preprečili s cepljenjem,« je poudarila Ammon.

Ovire je treba torej preiti in ljudi spomniti na pomembnost cepljenja. Ustvariti je treba priložnosti, kjer lahko ljudje postavijo vprašanja in naslavljati napačne informacije, cepiva pa morajo postati dostopna.

Pri tem pomembno vlogo igrajo tako znanstveniki kot odločevalci in tudi mediji, je dodala Ammon.

K povečanju zaupanja bi lahko pripomogla tudi nova platforma, ki jo vzpostavljata Evropski center za nalezljive bolezni in Evropska agencija za zdravila.

Agenciji bosta izvajali neodvisne študije o varnostni cepiv, dostopne pa bodo tudi informacije o delovanju cepiv.

V Sloveniji posebej slabo zaupanje v cepiva

Med epidemijo covida-19 se je zaupanje v cepljenje znižalo po vseh državah Evropske unije, a se je v večini držav v lanskem letu vrnilo na raven izpred epidemije.

V Sloveniji pa se je zaupanje poslabšalo: leta 2018 je bila Slovenija na 11. mestu glede na zaupanje v cepljenje, lansko leto pa 23. mestu, je raziskavo Evropske komisije povzela nacionalna koordinatorica za cepljenje Marta Grgič Vitek.

Najnižje je prav zaupanje v cepiva proti covidu. Samo polovica Slovencev meni, da so ta varna. V njihovo varnost po drugi strani verjame 70 odstotkov Avstrijcev ter 80 odstotkov Italijanov in Nemcev. To se odraža tudi na precepljenosti, saj je ta med odraslimi precej nižja.

Mario Fafangel, predstojnik Centra za nalezljive bolezni, je na tiskovni konferenci povedal, da je zaupanje v cepiva tesno prepleteno z zaupanjem v odločevalce in inštitucije.

»Odločitve so se sprejemale v zelo težkih trenutkih,« je dejal. V nekem trenutku se je tako pri promociji cepljenja preveč pozornosti namenilo temu, kaj zmorejo cepiva.

»Naučili smo se, da je treba biti zelo previden in podkrepljen s podatki. Ljudje za nazaj pogledajo, kaj jim je bilo rečeno in kako so se takrat odločili,« je dodal.

Največji padec precepljenosti zaznavajo med populacijo, staro od 30 do 40 let. Večinoma gre za starše z majhimi otroki.

»Ta populacija je občutljiva in ima druge načine za pridobivanje informacij,« meni, zato jim je treba nameniti posebno pozornost.

Pri tem je izpostavil tudi vlogo mladih zdravstvenikov in študentov medicine, ki so aktivni in uspešni ter v nasprotju s starejšo generacijo poznajo nova orodja.

»Zdravstvo potrebuje kapacitete in čas, da se temu posveti. Tega ni. Pogovor z zdravnikom ali medicinsko sestro je izjemno pomemben. Na tem je treba graditi,« je odločen.

Kaj pričakovati v prihodnosti?

»Smo v tranzicijskem obdobju. Pandemija se na globalni ravni počasi končuje. Situacija je vse bolj ugodna, tako pri nas, kot drugje po Evropi. Covid ni več prva novica,« je bil optimističen Fafangel.

Dodal je, da se bodo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje osredotočili na sisteme spremljanja, s katerimi bodo nadzirali stanje.

»Ključen pojem je odpornost družbe proti pandemijam. Znotraj tega je cela galaksija ukrepov in priporočil. Treba je minimizirati možnost preskoka novih ali starih virusov iz živalskega rezervoarja na človeka.

Zdravstvena in digitalna pismenost sta tisti orodji, s katerimi se lahko borimo proti dezinformacijam,« je dodal Fafangel in poudaril, da ljudi ne smemo usmerjati h cepljenju, ker bi 'bilo to prav', ampak s strokovnimi argumenti in boljšo komunikacijo zdravstvenih delavcev.

Dodal je, da se bodo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje osredotočili na sisteme spremljanja, s katerimi bodo nadzirali stanje.

Starejše novice