Kot smo poročali, je Krajinski park Ljubljansko barje vedno bolj onesnažen.
Večinoma gre za gradbene odpadke, v času korone pa je vse več tudi smeti, ki jih za sabo puščajo obiskovalci krajinskega parka.
Odpadke je ceneje odložiti v naravo
Smetišče pa je le korak vstran. Namreč, na Ljubljanskem barju lahko smeti odlagamo v Zbirni center Barje in tudi ostala odlagališča za smeti, ki so dobro dostopna.
Obrnili smo se na javno podjetje Voka Snaga, ki skrbi za Zbirni center Barje, in jih vprašali, ali morda tiči težava v gnečah pri vstopu v zbirnih centrih. Namreč, jasno je, da mnogi Ljubljančani raje kot v zbirni center »zavijejo« v gozd.
»Črna odlagališča so težava, ki vztraja že leta in ni povezana z daljšimi čakalnimi dobami v zbirnih centrih niti ni značilna samo za Ljubljano, pač pa za celo Slovenijo,« odgovarjajo.
Večino odpadkov, ki jih najdemo na črnih odlagališčih, predstavljajo gradbeni odpadki, saj predvsem samostojni podjetniki – obrtniki - in podjetja izkoriščajo sistem, ki ne omogoča, da bi storilce ažurno in učinkovito odkrivali ter sankcionirali, in si nižajo stroške tako, da te odpadke odložijo v naravno okolje.
V zbirnih centrih namreč ne sprejemajo odpadkov, ki nastajajo v gospodarskih dejavnostih.
Podjetja in samostojni podjetniki morajo za gradbene odpadke poskrbeti tako, da jih predajo pooblaščenim zbiralcem in predelovalcem gradbenih odpadkov ter za to plačajo.
Popis nelegalnih odlagališč
Mestna občina Ljubljana je pred leti izvedla popise nelegalnih odlagališč odpadkov, in sicer:
- 2006 – na vodovarstvenem območju, pomembnem za oskrbo Mestne občine Ljubljana s pitno vodo
- 2008 – na območju Krajinskega parka Ljubljansko barje
- 2009 – na posebej izbranih območjih na zemljiščih v lasti Mestne občine Ljubljana.
»Na osnovi teh popisov smo ugotovili, na katerih zemljiščih v lasti Mestne občine Ljubljana so odloženi odpadki, in veliko večino teh tudi že sanirali,« za Ljubljanainfo razlagajo iz Oddelka za varstvo okolja Mestne uprave Mestne občine Ljubljana.
Leta 2007 so ustanovili poseben okoljski sklad, iz katerega črpajo sredstva za financiranje sanacij.
»Na podlagi teh popisov smo v letu 2009 pristopili k sistematičnem odstranjevanju nelegalno odloženih azbestnih in gradbenih odpadkov z zemljišč, ki so v lasti Mestne občine Ljubljana, oziroma k sanaciji teh odlagališč,« razlagajo.
Sanacija večjih območij
»V teh letih smo sanirali številna degradirana območja,« povejo iz Oddelka za varstvo okolja Mestne uprave Mestne občine Ljubljana.
V Krajinskem parku Ljubljansko barje so na območju velike nelegalne deponije uredili Mestni park Rakova jelša in večje vrtičkarsko območje.
Leta 2018 so sanirali še eno večje nelegalno odlagališče na območju Rakove jelše in odstranili 8,5 ton azbestnih in 1.565 ton gradbenih odpadkov. Ravno tako je bila odstranjena velika količina avtomobilskih gum.
Na območju Krajinskega parka Ljubljansko barje so v preteklih letih potekale tudi številne čistilne akcije.
Kljub temu, da je nelegalnih odlagališč v Ljubljani vedno manj, so še v letu 2020 odstranili nelegalno odložene azbestne in gradbene odpadke s šestih lokacij, azbestne odpadke z dveh lokacij in sanirali še eno večje območje na Rakovi jelši ob parkirišču P+R.
Čistoča javnih površin naj bo prioriteta vsakega
Če so azbestni in gradbeni odpadki odloženi na zemljiščih v zasebni lasti ali v lasti Republike Slovenije, je to v pristojnosti državnih inšpekcijskih organov.
Ne samo ob obisku krajinskega parka, skrb za čistočo javnih površin mora biti prioriteta vsakega izmed nas.
Posebej v naravi, kjer je košev manj, pa naj velja načelo, da smeti, ki jih prineseš s seboj, s seboj tudi odneseš.
Starejše novice
