Univerza v Ljubljani je v programu Obzorje Evropa pridobila že več kot 93,6 milijona evrov. V II. stebru sodeluje v 99 projektih, uspešnost njenih prijav pa se je več kot podvojila.
Univerza v Ljubljani se po številu projektov in pridobljenih sredstvih uvršča med najuspešnejše evropske raziskovalne organizacije v programu Obzorje Evropa.
Trenutno sodeluje v 251 projektih, v okviru katerih je pridobila že več kot 93,6 milijona evrov evropskih raziskovalnih sredstev. S tem je po podatkih univerze najuspešnejša slovenska organizacija v programu.
Obzorje Evropa je osrednji program Evropske unije za raziskave in inovacije ter eden največjih raziskovalno-inovacijskih programov na svetu.
Za obdobje od leta 2021 do 2027 je zanj namenjenih 95,5 milijarde evrov evropskih sredstev. Po predlogu Evropske komisije naj bi se sredstva za raziskave v naslednjem proračunskem obdobju še občutno povečala, če bodo predlog podprle države članice Evropske unije.
V programu sodelujejo države z vsega sveta
Poleg članic Evropske unije v programu sodeluje vse več pridruženih držav z različnih delov sveta. Med njimi so Kanada, Nova Zelandija, Republika Koreja, Japonska, Južnoafriška republika in druge države.
Obzorje Evropa tako predstavlja pomembno globalno okolje za povezovanje univerz, raziskovalnih organizacij in podjetij.
V II. stebru na 18. mestu po številu projektov
Na močno mednarodno vpetost Univerze v Ljubljani kaže tudi primerjava z najuspešnejšimi evropskimi univerzami.
Science|Business je julija letos objavil lestvico univerz, ki so pridobile največ sredstev v okviru II. stebra Obzorja Evropa – Globalni izzivi in evropska industrijska konkurenčnost. V tem delu programa se financirajo raziskovalni projekti, ki povezujejo evropske partnerje.
Na vrhu lestvice je belgijska univerza KU Leuven z 238 projekti in skoraj 148 milijoni evrov pridobljenih sredstev. Sledi nizozemska Delft University of Technology z 233 projekti in 142,4 milijona evrov, na tretjem mestu pa je Technical University of Denmark z 207 projekti in 140,3 milijona evrov.
Univerza v Ljubljani v II. stebru sodeluje že v 99 projektih, s katerimi je pridobila približno 30 milijonov evrov evropskih sredstev.
Po številu projektov je tako na 18. mestu med vsemi univerzami v Evropski uniji, po pridobljenih sredstvih pa na 50. mestu med 1126 prejemniki sredstev.
Razliko pri sredstvih pojasnjujejo tudi nižje plače
Na univerzi pojasnjujejo, da je nesorazmerje med številom projektov in višino pridobljenih sredstev med drugim posledica nižjih plač raziskovalcev v Sloveniji. V okviru projektov Obzorja Evropa se namreč sredstva za plače obračunavajo po dejanskih stroških.
Največ projektov je Univerza v Ljubljani v II. stebru pridobila na področju Podnebje, energija in mobilnost, kjer sodeluje v 31 projektih.
Sledi področje Digitalno področje, industrija in vesolje s 24 projekti, področje Hrana, biogospodarstvo, naravni viri, kmetijstvo in okolje z 20 projekti ter področji Zdravje in Kultura, ustvarjalnost in vključujoča družba, kjer sodeluje po 11 projektih. Na področju Civilna varnost za družbo sodeluje v dveh projektih.
Tudi skupno visoko med več kot tisoč prejemniki
Če se upoštevajo vsi trije stebri programa, je Univerza v Ljubljani po številu projektov na 24. mestu, po prejetih sredstvih pa na 55. mestu med več kot tisoč prejemniki projektov.
Prvi steber financira najodličnejše projekte, med njimi projekte Evropskega raziskovalnega sveta in sklada Marie Curie, tretji steber pa inovacijske projekte prek instrumentov EIC in EIT.
Uspešnost prijav se je več kot podvojila
Na Univerzi v Ljubljani izpostavljajo tudi občuten napredek pri uspešnosti projektnih prijav.
V programu Obzorje 2020 je bila uspešnost prijav 10,76-odstotna, v programu Obzorje Evropa pa se je glede na podatke o odobrenih projektih junija 2026 povečala na 22,75 odstotka.
K izboljšanju kakovosti in uspešnosti prijav po navedbah univerze prispeva sistematična krepitev strokovne podpore raziskovalcem.
Pomemben korak na tem področju je bil tudi projekt KRPAN, ki ga je koordinirala Univerza v Ljubljani. Projekt je bil izveden v okviru Načrta za okrevanje in odpornost ter financiran s sredstvi Evropske unije – NextGenerationEU in nacionalnimi sredstvi. Usmerjen je bil v krepitev raziskovalne podpore, razvoj kompetenc projektnih pisarn in izboljšanje kakovosti prijav na Obzorje Evropa ter druge centralizirane evropske programe.
Na Univerzi v Ljubljani ocenjujejo, da rezultati potrjujejo njeno vse močnejšo vlogo v evropskem in mednarodnem raziskovalnem prostoru ter utrjujejo položaj vodilne slovenske raziskovalne organizacije.
