Sprehod po Golovcu bolj spominja na jesensko obdobje odpadanja rjavega lista, travniki v Šiški so na določenih predelih že skoraj brez trave, ožgano zelenje kvari podobo tudi bolj idiličnih travnatih površin. Kaj je suša naredila rastlinju v Ljubljani?
Primanjkljaj do 141 mililitrov vode
Sušomer Agencije za okolje sporoča, da je v Ljubljani trenutno izrazita suša.
»Padavine so v preteklem sedemdnevnem obdobju le lokalno in za krajši čas nadomestile primanjkljaj vode v površinskem sloju tal. V večjem delu Slovenije so se sušne oziroma vodno bilančne razmere v površinskem sloju tal še nekoliko poslabšale,« so zapisali na svoji spletni strani.
30 dnevna površinska vodna bilanca, ki predstavlja razliko med prejetimi padavinami in izhlapevanjem, še vedno kaže na izjemno sušne razmere na Goriškem, Notranjskem in na Gorenjskem, razmere pa so se zaostrile tudi v vzhodnem in jugovzhodnem delu države, v Podravju in v Beli krajini, kjer vodna bilanca sedaj ravno tako izkazuje izjemno sušo.
Glede na običajno stanje za ta čas v letu na teh območjih primanjkuje med 73 mililitri (Murska Sobota) in 141 mililitri vode (Letališče Jožeta Pučnika), beleži Agencija za okolje.
Skrb za drevesa v Ljubljani
V Ljubljani občina posebno pozornost posveča prav drevesom, zasedi jih namreč okoli tisoč na leto. Zalivanje v sušnem in vročem obdobju je tudi za njih precej zahtevno, saj še posebej mlada drevesa potrebujejo posebno pozornost, sporoča ljubljanska občina.
Zalivanje dreves v prvi sezoni njihove rasti je najpomembnejše dejanje od vseh. Enoznačnega navodila, kdaj in koliko vode drevo potrebuje, ni mogoče dati, so povedali na javnem podjetju Voka Snaga, ki v Ljubljani skrbijo za drevesa na javnih zelenih površinah.
»Količina vode in intenziteta zalivanja je odvisna od količine padavin, sposobnosti tal, da sprejemajo vodo (propustnost tal) in da zadržijo vodo (vodna kapaciteta tal), drevesne vrste, velikosti drevesa, mikrolokacije, dnevnih temperatur, hitrosti vetra, tipa sadike (v loncu, s koreninsko grudo, z golimi koreninami),« je pojasnil Nejc Praznik, arborist svetovalec pri Voka Snaga.
Drevesa zalivajo pred nastopom vročinskega vala
Povedal je tudi, da aktivno spremljajo vremensko napoved in arhiv meritev in temu prilagajajo zalivanje.
»Drevesa tako zalijemo pred nastopom vročinskega vala, med njim in po koncu vročinskega vala. Če so temperature zmerne, a padavin vseeno ni, drevesa zalivamo na od sedem do deset dni. Ob posameznem zalivanju drevo dobi med 80 in 100 litri vode,« je opisal Praznik.
V letošnji sezoni je Voka Snaga do konca junija opravila 5790 zalivanj na 1087 drevesih.
Starejše novice
