Slika je simbolična.
Selma Špendl
Sre, 2.11.2022 08:54
Ker ljudje ustvarjamo ugodne razmere za življenje in prehrano glodavk, je teh v prestolnici čedalje več.

Na pobudah meščanov Mestne občine Ljubljana smo ponovno zasledili pritožbe na povečano število nepovabljenih golorepih prebivalk.

Eden izmed meščanov je tokrat občino opozoril na porast podgan v Miklošičevem parku v Ljubljani in ob tem vljudno zahteval čimprejšnjo rešitev problema.

Ob nezadovoljstvu nad ponovnim porastom glodavk, meščan še opazarja na zaskrbljujočih dejstvo, da so ravno podgane prenašalke raznih bolezni.

Iz Mestne občine Ljubljana so odgovorili, da so k zadevi ažurno prustopili in je v Miklošičevem parku že opravljena deratizacija prostora.

Sobivanje meščanov s podganami

Golorepe prebivalke s sivim kožuhom so za marsikoga verjetno zelo neprijeten prizor, vendar je tako za Ljubljano kot tudi za ostale prestolnice, dodobra znano, da je skupna značilnost urbanega človeka in podgane ravno sobivanje

Natančnega številna kolikšna je zares podganja populacija v Ljubljani sicer za zdaj še ni, a po neuradnih informacijah, naj bi teh bilo pod prestolnico celo več kot samih Ljubljančanov.

Ker ljudje ustvarjamo ugodne razmere za življenje in prehrano glodavk, naj bi za prestolnico veljalo, da imamo »do dve podgani na enega prebivalca,« ocenjuje Igor Horvat z oddelka za dezinfekcijo, dezinsekcijo in deratizacijo na ljubljanski enoti Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano.

Rezervoar in prenašalci različnih vrst bolezn

Ko omenjamo sesalce, ni nobene skrivnosti, da ravno ti veljajo za rezervoar in prenašalce različnih vrst bolezni.

Veljajo za dežurne gostitelje hantavirusov, ki pri človeku povzročajo mišjo mrzlico, pri kateri je v primeru nezdravljenja smrtnost kar pet- do desetodstotna.

Za okužbo z mišjo mrzlico je značilen nenaden začetek, ki jo spremlja visoka vročina do 40 stopinj, mrzlica, glavobol, bolečine v trebuhu in ledvenem predelu ter celo motnje vida. 

Podgane v seču izločajo tudi bakterije leptospire, ki povzročajo leptospirozo. Pri tem se človek okuži z neposrednim ali posrednim stikom z okuženo živaljo oziroma njenimi izločki.

Virus se z okuženih iztrebkov lahko prenese tudi na hrano in vodo v okolici. Človeku lahko zaradi te okužbe odpovejo ledvice, od od pet do petnajst odstotkov obolelih oseb pa celo umre, je zapisano na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Kljub vrtoglavi številki ob porastu populacije podgan, na občinskem oddelku za zdravje in socialno varstvo mirijo, da je število teh v prestolnici »v običajnih mejah, brez kakršnih koli posebnosti«.

Starejše novice