Danijela in Mario Gavranović sta življenjska partnerja in zdravstvena delavca v ljubljanskem kliničnem centru. Ob zahtevnem delu, skrbi za dva otroka in številnih izzivih pravita, da je najpomembneje, da imaš ob sebi človeka, ki te razume in podpira.
V največji slovenski bolnišnici, Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana, med številnimi predanimi zdravstvenimi delavci izstopata tudi Danijela in Mario Gavranović.
Diplomirana medicinska sestra in zdravstveni tehnik nista le sodelavca v istem zdravstvenem sistemu, temveč tudi življenjska partnerja, ki vsakodnevne izzive poklica premagujeta skupaj.
Pomembna sta razumevanje in podpora
Kot poudarjata, je delo v zdravstvu zahtevno, zato je razumevanje partnerja neprecenljivo.
»Najino delo pomaganja ljudem je zelo zahtevno, zato je zelo pomembno, da imaš tudi zasebno ob sebi človeka, ki pozna tvoje delo, te razume in podpira predvsem v težkih trenutkih, ki so tudi del službe in življenja,« pravita zakonca Gavranović.
Danijela poudarja, da je ponosna na svoje delo: »Vsakemu človeku s ponosom povem, da delam v Univerzitetnem klinilčnem centru Ljubljana, kjer edini v Sloveniji opravljamo najtežje diagnostično-terapevtske procese.«
Ob triizmenskem delu in skrbi za dva majhna otroka ji je uspelo tudi diplomirati. Priznava, da ji je najtežje, ko se naveže na kakšnega pacienta.
Po njunih besedah se v delo v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana zaljubi veliko ljudi. To ni presenetljivo, saj zaposleni v službi preživijo veliko časa, tudi med vikendi in prazniki.
Čeprav oba delata v istem kliničnem centru, pa jima ustreza, da nista na istem oddelku.
