Za zdaj še neuradni rezultati monitoringa klopov, ki ga izvajajo Prirodoslovni muzej Slovenije, Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani, Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja ter Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem, kažejo, da je njihovo število letos tudi neobičajno veliko in visoko nad povprečjem, poroča Delo.
V Ljubljani nevarnost preži predvsem na območju Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib, na Ljubljanskem gradu in tudi na vrtovih, v parkih in na otroških igriščih.
Tomi Trilar, kustos Prirodoslovnega muzeja Slovenije je za Delo povedal, da je po njegovi neuradni približni oceni klopov letos več vsaj za polovico kot lani.
Da je temu tako, gre zasluga ne le ugodnim vremenskim razmeram, ampak tudi velikosti populacije srnjadi in jelenjadi, ki so glavni gostitelji odraslih gozdnih klopov, edinih pri nas še živečih klopov, ki se prisesa na človeka.
Na nelovnih območij je srnjadi več, s tem pa tudi klopov.
S koničasto pinceto
Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je pri nas najpogostejša bolezen, ki jih prenašajo klopi, lymska borelioza, sledi pa ji klopni meningoencefalitis, proti kateremu se lahko zaščitimo s cepljenjem.
Vbod klopa lahko preprečimo z oblačili, ki prekrijejo čim več kože, in repelenti, ki odganjajo klope.
»Če pri pregledu telesa opazimo klopa, ga čimprej previdno odstranimo. Klopa primemo s koničasto pinceto čim bližje koži in ga z enakomernim gibom izvlečemo. Če deli klopa ostanejo v koži, tudi te čim prej odstranimo. Za odstranjevanje klopov s kože ne uporabljamo olja, krem, petroleja ali drugih mazil,« se še glasi nasvet NIJZ.
Starejše novice
