Mladi si želijo varnosti, stanovanja in samostojnosti, predvsem pa želijo, da njihov glas pri odločitvah tudi zares šteje.
Več kot 58.000 mladih živi v Ljubljani. Ob mednarodnem dnevu mladih so iz BAZE, Centra mladih Ljubljana, prišla sporočila o tem, kaj si mladi danes najbolj želijo – varnosti, samostojnosti, možnosti za razvoj in predvsem tega, da jih odločevalci tudi zares slišijo.
Mladi med 15. in 29. letom predstavljajo 18,8 odstotka prebivalcev Ljubljane. Na ravni Slovenije jih je 328.800.
Čeprav so njihove življenjske okoliščine različne, so izzivi, s katerimi se srečujejo, pogosto podobni: kako priti do stabilne zaposlitve, kako si zagotoviti stanovanje in kako postati samostojen.
Mladi niso le prihodnost, ampak sedanjost
Podpredsednik Mladinskega sveta Slovenije Žiga Ciglarič je ob mednarodnem dnevu mladih opozoril, da mladi svoje potrebe pogosto uresničujejo že danes.
»Kljub različnim okoliščinam, iz katerih prihajamo mladi, si vsi želimo istih stvari: dostojnega življenja, samostojnosti, osebnega in kariernega razvoja, varnosti ter možnosti vplivanja na svet okoli sebe. Mladi nismo samo prihodnost, ampak smo tudi sedanjost: danes iščemo stanovanja, danes se zaposlujemo, danes si ustvarjamo družine,« je dejal.
Po njegovem mnenju vključevanje mladih v odločanje ne bi smelo pomeniti zgolj tega, da so z že sprejetimi odločitvami seznanjeni. Želijo si sodelovati pri njihovem nastajanju.
»Ne zahtevamo, da imamo mladi zadnjo besedo. Zahtevamo pa, da imamo besedo in da nam prisluhnete,« je poudaril Ciglarič.
Ljubljana je mesto z več kot 58.000 mladimi
Podatek o več kot 58.000 mladih Ljubljančanih kaže, da mladi predstavljajo pomemben del mestnega življenja. V slovenski prestolnici jih živi 18,8 odstotka vseh prebivalcev.
Na ravni države je bilo januarja 2026 med 15- in 29-letniki 131.150 delovno aktivnih. Registrirana stopnja brezposelnosti v tej starostni skupini je znašala 7,8 odstotka.
Slovenija je sicer med državami Evropske unije z nižjim deležem mladih, ki niso zaposleni in niso vključeni v izobraževanje ali usposabljanje. V začetku leta 2026 je delež mladih, ki niso zaposleni in niso vključeni v izobraževanje ali usposabljanje mladih znašal 7,8 odstotka, povprečje EU pa 11 odstotkov.
Toda dobra statistika na področju zaposlenosti še ne pomeni nujno tudi enostavne poti do samostojnosti.
Med službo in lastnim stanovanjem
Eden od pomembnejših problemov, na katere opozarjajo predstavniki mladih, je varnost na trgu dela. Prekarne in druge nestabilne oblike zaposlitve lahko pomenijo nepredvidljive prihodke, s tem pa tudi težji dostop do stanovanjskega kredita.
Za mlade, ki si želijo ustvariti svoje gospodinjstvo in postati samostojni, se tako vprašanje zaposlitve hitro poveže z vprašanjem stanovanja.
Prav zato predstavniki mladinskega sektorja opozarjajo, da je treba mladim zagotoviti podporno okolje, v katerem lahko razvijajo svoje potenciale, pridobivajo izkušnje in se postopoma osamosvajajo.
Pomembno vlogo pri tem imajo tudi mladinski centri. Ti niso zgolj prostori za druženje, temveč mladim omogočajo pridobivanje znanja, razvijanje kompetenc, povezovanje in aktivno sodelovanje v skupnosti.
Predsednica Mladinskega sveta Slovenije Eva Kotnik je poudarila pomen močnega mladinskega sektorja, direktorica Javnega zavoda Mladi zmaji Ksenja Perko pa izpostavila strokovne mladinske delavce, povezano skupnost in vrstnike kot ključne stebre mladinskega dela.
Nova strategija Mestne občine Ljubljana za mlade
Na Mestni občini Ljubljana ob tem poudarjajo, da želijo mladinske politike oblikovati skupaj z mladimi. Posebno pozornost naj bi temu namenili tudi pri izvajanju nove Strategije Mestne občine Ljubljana za mlade 2026–2035.
Na Uradu za mladino Mestne občine Ljubljana poudarjajo, da kakovostne mladinske politike ne morejo nastajati brez rednega, strukturiranega in vključujočega dialoga z mladimi.
Za več kot 58.000 mladih Ljubljančanov bo zato pomembno predvsem vprašanje, kako se bodo te besede pokazale v praksi – pri možnostih za stanovanje, zaposlovanju, osamosvajanju in njihovem dejanskem vplivu na odločitve, ki oblikujejo mesto.
Mladi namreč ne želijo biti zgolj prihodnost Ljubljane. Želijo biti njen pomemben del že danes.
