Njegova dobavna veriga je krajša kot bi pričakvali.
Korenje je ena najbolj prepoznavnih lokalno pridelanih vrtnin in ima pomembno mesto v vsakodnevni prehrani. Njegova pot od kmeta do šolske jedilnice lepo pokaže, kako lahko kratke dobavne verige, povezovanje pridelovalcev in oskrba javnih zavodov z lokalno hrano v praksi podprejo cilje Strateškega načrta Skupne kmetijske politike 2023–2027 za Slovenijo.
Gre zlasti za cilj SO3 – izboljšanje položaja kmetov v vrednostni verigi ter intervenciji IRP10 – Spodbujanje kolektivnih oblik sodelovanja v kmetijskem in gozdarskem sektorju in IRP12 – Regijski pristop povezovanja lokalnih proizvodov s poudarkom na ekoloških proizvodih.
Od kmeta do skupne prevzemne točke
Ko kmet korenje pripelje do skupne prevzemne točke, se začne organizirana pot lokalnega pridelka.
Korenje se tam zbere, pregleda, preloži in pripravi za nadaljnjo dostavo. Posamezni pridelovalci tako niso odvisni zgolj od neposredne prodaje, ampak lahko svojo ponudbo vključijo v širši in organiziran sistem oskrbe.
Takšno povezovanje omogoča združevanje pridelkov več kmetij, lažje načrtovanje dobave in oblikovanje količin, ki ustrezajo potrebam večjih naročnikov, med katere sodijo tudi javni zavodi.
S povezovanjem do boljšega položaja kmetov
Povezovanje pridelovalcev je pomemben del Strateškega načrta Skupne kmetijske politike 2023–2027 za Slovenijo.
Navezuje se na specifični cilj SO3 – izboljšanje položaja kmetov v vrednostni verigi, saj lahko kmetje s skupnim nastopom lažje dostopajo do trga ter izboljšajo organizacijo prodaje in logistike.
Takšne oblike povezovanja podpira intervencija IRP10 – Spodbujanje kolektivnih oblik sodelovanja v kmetijskem in gozdarskem sektorju.
Skupna prevzemna točka tako ni le prostor, kjer se korenje zbere, ampak predstavlja pomemben povezovalni člen med lokalnimi pridelovalci in končnimi naročniki.
Kratka pot do šolske kuhinje
Iz skupne prevzemne točke korenje nadaljuje pot do šolske kuhinje, kjer lokalno pridelana hrana postane del vsakodnevne prehrane otrok.
Prednost kratke dobavne poti je predvsem v znanem izvoru, večji sledljivosti in neposrednejši povezavi med pridelovalcem, organizirano distribucijo in javnim zavodom.
Hrana tako prepotuje krajšo razdaljo, šola pa dobi boljši vpogled v to, od kod prihajajo sestavine, ki jih vključuje v obroke.
Ta del lokalne prehranske verige se navezuje na intervencijo IRP12 – Regijski pristop povezovanja lokalnih proizvodov s poudarkom na ekoloških proizvodih.
Intervencija spodbuja povezovanje lokalnih proizvajalcev, predelovalcev, distributerjev in javnih ustanov ter krepi delujoče kratke dobavne verige.
Od sveže malice do sestavine kosila
Ko korenje prispe v šolsko kuhinjo, ga zaposleni operejo, očistijo, narežejo in pripravijo kot del obroka.
Otrokom ga lahko ponudijo kot svežo malico, sestavino juhe, prilogo ali del druge jedi. Lokalni pridelek tako iz šolske kuhinje prispe v jedilnico in postane del vsakdanjega šolskega obroka.
Takšna uporaba lokalne hrane se navezuje tudi na specifični cilj SO9, ki poudarja odziv kmetijstva na potrebe družbe po hrani in zdravju, vključno z zdravo in hranljivo hrano.
Veriga, ki povezuje kmeta, šolo in skupnost
Pot korenja od kmeta prek skupne prevzemne točke do šolske kuhinje in jedilnice pokaže, kako lahko kratka dobavna veriga poveže lokalne pridelovalce, organizirano distribucijo in prehrano v javnih zavodih.
Takšen sistem kmetom omogoča lažji dostop do večjih naročnikov, javnim zavodom pa vključevanje lokalno pridelane hrane znanega izvora v vsakodnevne obroke.
Prav v tem je vrednost lokalne prehranske verige: korenje ni le pridelek posamezne kmetije, ampak del sistema, ki povezuje kmetijstvo, javne ustanove in lokalno skupnost ter v praksi uresničuje cilje Skupne kmetijske politike.
*Video je nastal v okviru projekta AgriNextGen.
Sofinancira Evropska unija. Vendar so izražena stališča in mnenja zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije. Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti organ, ki dodeli sredstva.
