Koledar si lahko shranite.
Lokalne volitve so v nedeljo, 15. novembra, drugi krog županskih volitev pa 29. novembra. Roki za vsa volilna opravila so začeli teči 7. septembra. Državna volilna komisija je rokovnik sprejela na 42. seji 25. avgusta 2026, in sicer soglasno, pod številko 041-73/2026-1.
Preden gremo po datumih, sta pomembni dve stvari. Vsi roki spodaj so skrajni: opravila je mogoče izvesti prej, nikakor pa ne pozneje. Drugo pa je, da se volitve v svete četrtnih skupnosti opravijo istočasno z volitvami v mestni svet in zanje veljajo isti roki.
En koledar torej velja za vse tri glasovnice.
Naslednji rok: 15. oktober
To je najbolj natrpan dan celotne kampanje in dan, ko se največ ljudi zmoti. Iztečejo se namreč trije roki hkrati, a ne ob isti uri.
• Kandidature in liste je treba vložiti neposredno pri občinski volilni komisiji do 19. ure, ne glede na to, ali jih vlaga stranka ali skupina volivcev.
• Obrazec podpore je mogoče pri pristojnem upravnem organu podpisati le do zaključka delovnega časa — torej precej prej kot do 19. ure.
• Isti dan se začne volilna kampanja.
Kdor pride na upravno enoto ob šestih zvečer, bo prepozen, čeprav bo mislil, da ima še eno uro.
Za volivce
Kdaj in kje. Splošno glasovanje je v nedeljo, 15. novembra. Če noben županski kandidat ne dobi večine, sledi drugi krog 29. novembra.
Predčasno glasovanje je predvideno v torek 10., sredo 11. in četrtek 12. novembra, na posebnem volišču na sedežu občinske volilne komisije, odprtem med 7. in 19. uro. Državna volilna komisija občinskim komisijam priporoča, naj kot dan predčasnega glasovanja določijo sredo, torek in četrtek pa glede na krajevni običaj oziroma potrebe. Koliko dni in koliko lokacij bo v Ljubljani, določi Volilna komisija Mestne občine Ljubljana.
Glasovanje po pošti v Sloveniji je mogoče za volivce, ki so v priporu, zavodu za prestajanje kazni, bolnišnici ali socialnovarstvenem zavodu za institucionalno varstvo, in za invalide, ki predložijo odločbo o priznanju statusa. Sporočiti je treba občinski volilni komisiji do srede, 4. novembra. Invalidi lahko glasujejo po pošti tudi stalno, če to sporočijo Državni volilni komisiji; obvestilo velja do preklica.
Dodatna prijava do 9. novembra velja za tiste, ki jim je bila nepredvideno odvzeta prostost, so bili nepredvidoma sprejeti v bolnišnico ali v socialnovarstveni zavod ali so odločbo o invalidnosti prejeli po 4. novembru. Priložiti je treba dokazilo.
Glasovanje na domu za volivce, ki se zaradi bolezni ne morejo osebno zglasiti na volišču, je treba prijaviti do srede, 11. novembra.
Preverite svoje podatke. Vsak volivec lahko kadar koli na kateri koli upravni enoti vpogleda v podatke, ki se o njem vodijo v evidenci volilne pravice, ali zahteva popravek, če je vpisan napačno; vpogled je mogoč tudi prek portala eUprava. Elektronska razgrnitev občinskih volilnih imenikov je predvidena do 27. septembra.
Česa na lokalnih volitvah ni
Državna volilna komisija ob lokalnih volitvah opozarja, da glasovanje po pošti iz tujine ni mogoče, prav tako ne glasovanje na voliščih omnia, torej zunaj kraja stalnega prebivališča.
Omnia je vezana na volilne okraje, ki jih poznajo državne volitve, lokalne pa ne. Kdor na volilno nedeljo ne bo doma, ima na voljo predčasno glasovanje.
Volilni molk se začne v petek, 13. novembra, ob 24. uri in traja do zaprtja volišč.
Za kandidate, liste in organizatorje kampanj
Podpisi. Zbirajo se od 7. septembra do 15. oktobra. Volivec podporo izrazi s podpisom na obrazcu, ki ga je predpisala DVK, podpisan obrazec pa mora osebno oddati na pristojni upravni enoti. Potrebnih je najmanj odstotek volivcev v volilni enoti na dan razpisa, a ne manj kot 30 in ne več kot 1000.
V Ljubljani je odgovor 1000. Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo je 7. septembra objavilo, da je volilnih upravičencev nekaj več kot 1,6 milijona. V Ljubljani, kjer ima stalno prebivališče največ državljanov tretjih držav, je zgornja meja že dosežena, kar pomeni, da bi morali volivci v vsakem primeru zbrati največje dovoljeno število, torej 1000 podpisov. Drugod je drugače: v Mariboru je zdaj potrebnih 794 podpisov, v Celju 356 in v Kopru 398, brez odvzema volilne pravice državljanom tretjih držav pa bi jih bilo približno 40 do 90 več.
Za Ljubljano to vseeno pomeni bistveno olajšanje. Doslej je za županske kandidature veljala meja dveh odstotkov volivcev, ki so glasovali v prvem krogu zadnjih rednih županskih volitev, z zgornjo mejo 2500 podpisov.
Stranke določajo kandidate po svojih notranjih pravilih, pri čemer smejo sodelovati le člani z volilno pravico in stalnim prebivališčem v tej občini, izbira pa mora potekati s tajnim glasovanjem.
Denar. Organizator volilne kampanje mora do 30. septembra odpreti poseben transakcijski račun z oznako »za volilno kampanjo«. Po volitvah mora račun zapreti do 15. marca 2027, poročilo o financiranju pa do 30. marca 2027 predložiti AJPES, predstavniškemu organu občine in računskemu sodišču.
Kaj sledi po vložitvi kandidatur. Ko komisija prejme kandidaturo, takoj preveri, ali je pravočasna in zakonita; ob formalnih pomanjkljivostih mora predlagatelj te odpraviti v treh dneh. Odločbe o potrditvi ali zavrnitvi so na vrsti do 25. oktobra, vrstni red na seznamih se določi z žrebom, javna objava pa je 30. oktobra.
Zaupniki. Imena zaupnikov, ki so lahko navzoči pri delu volilnih odborov, je treba sporočiti do 9. novembra. Do istega dne lahko organizacije pri DVK oddajo vlogo za opazovanje volitev.
Plakati. Organizatorji volilne kampanje morajo do 30. novembra odstraniti vse svoje plakate in druge oglaševalske vsebine s plakatnih mest.
Drugi krog: kaj še ni znano
Rokovnik Državne volilne komisije ureja prvi krog. Za drugi krog določa le, da bo 29. novembra in da ga bo Državna volilna komisija razpisala na podlagi 107. člena zakona, potem ko ji občinske volilne komisije 17. novembra, do 12. ure, sporočijo ugotovitvene sklepe.
Roki za predčasno glasovanje, glasovanje po pošti in glasovanje na domu v drugem krogu torej še niso objavljeni.
Kaj visi nad koledarjem
2. septembra so začele veljati spremembe zakona o lokalnih volitvah, ki odvzemajo volilno pravico državljanom tretjih držav s stalnim prebivališčem, zato ti niso vključeni v objavljeno število volilnih upravičencev.
Poslanci Gibanja Svoboda, SD in Levice so 4. septembra vložili zahtevo za ustavno presojo s predlogom za začasno zadržanje.
Če bi sodišče izvajanje novele zadržalo, bi se število volilnih upravičencev lahko spremenilo, medtem ko rok za vlaganje kandidatur s podpisi že teče. Po junijskih ocenah bi na dan volitev volilno pravico imelo nekaj čez 100.000 državljanov tretjih držav.
